Franja

culo m

1. pog. rit; zadnjica:
avere culo pren. imeti preklemansko srečo
che culo! temu se pravi sreča!
prendere, pigliare qcn. per il culo pren. komu se posmehovati, koga prevarati
essere come culo e camicia pren. biti kot rit in srajca
essere, avere una faccia di culo, da culo pren. biti nesramen; lažnivec, goljuf; biti grd kot smrtni greh

2. ekst. dno:
il culo di una bottiglia dno steklenice

3. vulg. zadnjik:
culo rotto slabš. homoseksualec, peder
fare il culo a qcn., metterlo in culo a qcn. pren. zagosti jo komu
mandare qcn. a fare in culo pren. poslati koga v rit, k vragu
farsi un culo così pren. namučiti se kot živina

fondēllo m dno, spodnji del:
fondello dei calzoni dno hlač
fondello del bossolo dno tulca
prendere qcn. per i fondelli pren. potegniti koga za nos

fondo

A) agg. globok:
piatto fondo globoki krožnik

B) m

1. dno:
fondo del bicchiere dno kozarca
questione, problema di fondo pren. osnovni problem
in fondo alla via na koncu ulice
andare a fondo potopiti se
da cima a fondo popolnoma
conoscere a fondo temeljito poznati
andare fino in fondo pren. iti do konca, do dna
dar fondo a qcs. kaj popolnoma porabiti
in fondo končno, navsezadnje
in fondo è meglio così navsezadnje je bolje tako

2. usedlina; ostanek:
fondo del caffè kavna usedlina
fondo di cassa gotovina v blagajni
fondo di magazzino neprodana zaloga, nekurantno blago

3. ozadje, podlaga:
abito con disegni bianchi su fondo nero obleka z belimi vzorci na črni podlagi

4. posestvo

5. fond, sklad; subvencija:
fondo salari plačni fond
fondo di esercizio poslovni sklad
a fondo perduto nepovraten:
contributi a fondo perduto nepovratni prispevki
tagliare i fondi a qcn. ukiniti komu subvencijo, finančno podporo
fondi pubblici ekon. javna sredstva

6. šport tek na dolge proge (atletika, plavanje):
sci di fondo tek na smučeh

7. publ.
fondo, articolo di fondo uvodni članek, uvodnik

imo

A) agg.

1. knjižno spodnji, najnižji, najgloblji

2. pren. nizkega rodu, stanu

B) m knjižno dno:
dall'imo del cuore iz dna srca

latēbra f

1. knjižno skrivališče

2. pren. dno, (skrita) globina

profondo

A) agg. globok (tudi ekst., pren.):
voragine profonda globoko brezno
radici profonde globoke korenine
colore profondo temna barva
buio profondo trda tema
notte profonda temna noč
sonno profondo trdno spanje
profondo conoscitore di una materia temeljit poznavalec nekega področja
nutrire un amore, un odio profondo verso qcn. koga iz dna duše ljubiti, sovražiti

B) m

1. globina, dno (tudi pren.):
nel profondo dell'animo v globini duše

2. psihol. podzavest

suōla f

1. podplat (čevlja):
suola di cuoio, gomma usnjen, gumijast podplat

2. zool. podplat

3. drsna površina (pri smučeh)

4. tehn. lice; spodnji del, dno:
suola dell'aratro plužna peta
suola del forno (ognjevzdržno) dno peči

5. navt. drča, sanišče

tavolato m

1. deščeni pod; stena iz desk

2. anat. dno:
tavolato osseo del cranio lobanjsko dno

3. geogr. plato

cala² f navt. dno podpalubja; ladijska shramba

controfondo m dvojno dno

doppiofondo m (pl. doppifondi) navt. dvojno dno (tudi ekst.):
valigia con doppiofondo kovček z dvojnim dnom

fondovalle m dno doline

girēllo m

1. kolesce

2. hojica

3. zadnji del govejega stegna

4. artičokino dno

padiglione m

1. paviljon:
i padiglioni della fiera sejemski paviljoni:
tetto a padiglione gradb. štirikapna streha

2. šotor

3. posteljni baldahin

4. avto avtomobilska streha

5. anat.
padiglione auricolare uhelj

6. fasetirano dno (dragih kamnov)

rampinare v. tr. (pres. rampino) kopati dno, grebsti po dnu s kavljem

sfondare

A) v. tr. (pres. sfondo)

1. prebiti, razbijati dno:
sfondare il pavimento porušiti pod
sfondare le scarpe obrabiti pete (na čevljih)
cibo che sfonda lo stomaco toskansko težko prebavljiva hrana

2. ekst.
sfondare una bottega vlomiti v trgovino
sfondare una parete prebiti steno
sfondare una porta aperta pren. zastonj se truditi, početi kaj jalovega

3. voj. prebijati (črto, fronto)

B) v. intr. uspeti, uspevati v čem

C) ➞ sfondarsi v. rifl. (pres. mi sfondo) podati se; udreti, udirati se (dno)

basso

A) agg.

1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho

4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak

5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona

6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad

7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša

8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni

9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak

B) avv.

1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti

2. tiho

C) m

1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas

4. kletno stanovanje (v Neaplju)

tavola f

1. deska:
tavola d'abete, di noce jelova, orehova deska
tavola di salvezza pren. rešilna bilka
calcare le tavole pren. gled. biti igralec, igrati

2. ekst. plošča; ploščica, košček (čokolade)

3. miza: ekst. omizje; ekst. obed; gost. bife, okrepčevalnica:
a tavola za mizo, med obedom
il pranzo è in tavola obed je na mizi
tavola calda, fredda gost. bife, okrepčevalnica s toplimi, hladnimi jedmi
tavola rotonda pren. okrogla miza
mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
portare in tavola dati na mizo, servirati

4. delovna miza:
la tavola del falegname skobeljnik; ekst.
tavola da stiro likalnik

5. plošča:
le dodici tavole hist. dvanajstere plošče
le tavole della legge biblijsko plošče božjih zapovedi

6. umet. tabelna podoba

7. tisk tabela; ilustracija:
tavola a colori barvna slika
tavola fuori testo tabela
tavole geografiche mape, zemljevidi

8. tabela, tablica, razpredelnica; grafikon:
tavole astronomiche efemeride
tavola censuaria katastrski register
tavola genealogica rodovnik
tavole logaritmiche mat. logaritemske tablice
tavola periodica kem. tabela periodičnega sistema elementov
tavola pitagorica mat. poštevanka
tavole di tiro voj. strelske tablice

9. mont.
tavola dormiente separator, izločevalnik
tavola a scossa stresalka

10. faseta (na dragih kamnih)

11. filat. kliše (za tiskanje znamk)

12. glasba
tavola armonica resonančni trup, pokrov, resonančno dno

13. igre
tavola reale backgammon

14. šport
tavola a vela jadralna deska, surf
PREGOVORI: a tavola non s'invecchia preg. jesti in piti drži dušo pri telesu

tentare v. tr. (pres. tēnto)

1. (po)tipati, otipavati, preiskovati; pren. preizkusiti, preizkušati:
tentare il fondo del fiume preiskati dno reke
tentare l'onestà di qcn. preizkušati poštenost nekoga

2. skušati, vabiti:
è un viaggio che mi tenta to potovanje me mika

3. poskusiti, poskušati:
tentare la fortuna poskusiti srečo
ho tentato, ma invano, di persuaderlo zaman sem ga poskušal prepričati

vēntre m

1. anat. trebuh, abdomen:
correre ventre a terra šport teči zelo hitro (konj)

2. trebuh (trebušna votlina):
a ventre pieno, vuoto s polnim, praznim trebuhom
basso ventre spodnji del trebuha
flusso di ventre griža
ventre molle pren. publ. najobčutljivejši, najranljivejši del (geografskega območja, politične zveze)
empire, empirsi il ventre jesti
non pensare che al ventre pren. misliti le na hrano
scaricare il ventre opraviti potrebo
squarciare il ventre razparati trebuh

3. ekst. knjižno maternica

4. pren. naročje; notranjščina

5. trebuh, izbočeni del; notranji del:
il ventre della nave navt. stiva, dno ladje
il ventre di un vaso trebuh vrča

6. aero trebuh, spodnji del (letala)
PREGOVORI: ventre digiuno non ode nessuno preg. trebuhi so gluhi