trovare
A) v. tr. (pres. trōvo)
1. najti:
trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga
2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
trovare un po' di pace najti malo miru
trovare il proprio utile imeti korist
trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh
3. ekst. naleteti na:
trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet
4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
trovare un rimedio a čemu znati pomagati
trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore
5. zalotiti; odkriti:
trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji
6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna
7. misliti, meniti:
trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
trovi? pog. se ti zdi?
8. zavedeti se; uvideti:
trovare di aver perso uvideti, da si izgubil
B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se
C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)
1. biti, počutiti se:
trovarsi d'accordo strinjati se
trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
trovarsi in pericolo biti v nevarnosti
2. znajti se
3. biti, nahajati se:
la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi
Zadetki iskanja
- tuffare
A) v. tr. (pres. tuffo) potopiti, potapljati; pomočiti:
tuffare la penna nell'inchiostro pomočiti pero v črnilo
B) ➞ tuffarsi v. rifl. (pres. mi tuffo)
1. skočiti, skakati; vreči, metati se (v vodo)
2. ekst. vreči, metati se
3. aero pikirati
4. pren. potoniti; pogrezniti, pogrezati se; zaiti, zahajati (sonce)
5. pognati se:
tuffarsi nella mischia pognati se v metež
6. pren. zatopiti se v; vdajati se čemu - tuffo m
1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)
2. šport skok v vodo
3. ekst. padec; strmoglavljenje:
venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)
4. pren. skok, zalet:
a tuffo v zaletu, požrešno:
buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata
5. pren. močno bitje (srca):
per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo - tuo
A) agg.
1. tvoj
2. tvoj, svoj:
adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat
B) pron. (v absolutni rabi):
eccoti il tuo na, tu imaš svoje
i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
l'ultima tua tvoje zadnje pismo
accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani - turare
A) v. tr. (pres. turo) mašiti, čepiti, zadelati:
turare la bottiglia začepiti steklenico
turare la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
turare un buco pren. plačati dolg; preganjati čas; zamašiti luknjo, koga nadomestiti
turare una falla zamašiti režo, špranjo; pren. izplačati dolg
turarsi gli occhi, le orecchie, la bocca, il naso zapirati si oči, mašiti si ušesa, zapirati si usta, tiščati nos (da ne bi česa videli, slišali, rekli, vohali)
B) ➞ turarsi v. rifl. (pres. mi turo) mašiti se - turrito agg. stolpast, mnogostolpen:
la Turrita pren. Bologna - tutēla f
1. pravo varstvo; skrbništvo; nadzor:
tutela amministrativa upravno nadzorstvo
tutela giuridica pravno varstvo
tutela di un minore skrbništvo nad mladoletnikom
2. ekst. varstvo, zaščita; pokroviteljstvo; varuštvo:
la tutela dell'ordine pubblico varovanje javnega reda - ubbidire
A) v. tr., v. intr. (pres. ubbidisco)
1.
ubbidire qcn., qcs. ubogati koga, kaj; pokoravati se komu, čemu:
ubbidire alle leggi pokoravati se zakonom
ubbidire alla mamma ubogati mamo
2. ekst. ubogati, poslušati:
ubbidire la voce della coscienza poslušati glas vesti
B) v. intr.
1. ubogati (žival):
il cane ubbidisce al fischio del padrone pes uboga na gospodarjev žvižg
2. ekst. pren. odgovoriti, odgovarjati; odzivati se (stroji, instrumenti):
l'aereo non ubbidisce più ai comandi letalske komande so odpovedale
un motore che ubbidisce al minimo colpo di pedale motor, ki reagira na najmanjši pritisk na pedal
3. pren. ubogati, pokoravati se:
la materia ubbidisce all'artista snov se pokorava umetniku
4. pren. vdati, vdajati se, ukloniti, uklanjati se:
ubbidire alla necessità ukloniti se potrebi
5. knjižno biti pod, biti podložnik:
i popoli che ubbidivano all'Austria narodi, ki so bili pod Avstrijo - ubicare v. tr. (pres. ubico) postaviti, postavljati (stavbo, posestvo):
la villa è ubicata in periferia vila leži v predmestju - uguagliare
A) v. tr. (pres. uguaglio)
1. enačiti, izenačevati:
uguagliare gli uomini di fronte alla legge izenačiti ljudi pred zakonom
2. zravnati, poravnati; zgladiti:
uguagliare la siepe poravnati živo mejo
3. pren. biti enak:
uguagliare qcn. in abilità biti komu enak v spretnosti
4. šport izenačiti, izenačevati:
uguagliare un record izenačiti rekord
5. imeti za enakega, enakovrednega
B) ➞ uguagliarsi v. rifl. (pres. mi uguaglio)
uguagliarsi a, con enačiti, izenačevati se s kom - ultimo
A) agg.
1. zadnji:
l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
termine ultimo zadnji rok
in ultima analisi pren. končno, konec koncev
ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
in ultima istanza pren. navsezadnje
all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
dare l'ultima mano dokončati, dodelati
non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko
2. ekst. zadnji, poslednji:
fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile
3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
l'ultima guerra zadnja vojna
l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
dell'ultima ora najnovejši
ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
sabato ultimo scorso prejšnjo soboto
4. daven
5. knjižno oddaljen
6. skrajen:
le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka
7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
non ultimo vreden, zaslužen
di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete
8. pren. največji, najvišji:
all'ultimo grado do najvišje stopnje
portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti
9. pren. knjižno glaven, osnoven:
ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev
B) m (f -ma)
1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
l'ultimo della classe najslabši učenec
l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
l'ultimo della lista zadnji na seznamu
gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
l'ultimo degli ultimi najslabši sploh
2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel
3. pren.
all'ultimo, in ultimo na koncu
da ultimo, sull'ultimo končno
fino all'ultimo do konca - umanità f
1. človeškost
2. ekst. humanost, človečnost; ekst. blagost, prizanesljivost:
giudicare un colpevole con umanità soditi krivcu prizanesljivo, z razumevanjem
3. množica ljudi; človeštvo:
un'umanità sofferente e disperata trpeča in obupana množica
studiare la storia dell'umanità preučevati zgodovino človeštva
4. ekst. humanistična kultura, erudicija; načitanost
5. šol. nekoč nižja klasična gimnazija - uno, un
A) agg. (f una)
1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah
2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno
3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika
4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države
B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu
C) art. indeterm. (f una)
1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo
2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev
3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!
4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo
Č) pron. (f una; m pl. uni)
1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče
2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči
3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata
4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico - unione f
1. združitev, združenje; zveza:
unione matrimoniale zakonska zveza
2. združenje, zveza:
unione sindacale sindikalno združenje
3. pren. soglasje, sloga; povezanost:
lavorare in perfetta unione delati složno
4. pravo zveza; unija:
unione doganale, monetaria carinska, denarna unija
unione personale personalna unija
PREGOVORI: l'unione fa la forza preg. v slogi je moč - unire
A) v. tr. (pres. unisco)
1. spojiti, spajati
2. ekst. združiti, združevati:
un romanzo che unisce il fantastico al reale roman, ki združuje domišljijsko in stvarno
unire l'utile al dilettevole združevati koristno s prijetnim
3. ekst. družiti, združevati; vezati, povezovati:
unire in matrimonio poročiti
4. zvezati (s cesto, telefonom)
B) ➞ unirsi v. rifl. (pres. ci uniamo)
1. zvezati se:
unirsi in matrimonio poročiti se
2. združiti, združevati se (tudi ekst.):
proletari di tutto il mondo, unitevi! proletarci vseh dežel, združite se!
3. (armonizzarsi) biti skladen
C) ➞ unirsi v. rifl. (pres. mi unisco)
1. pridružiti se
2. ekst. biti združen:
in lei la bellezza si unisce all'intelligenza v njej sta združeni lepota in inteligenca - uōvo m (f pl. -va)
1. (živalsko) jajce, jajčece; ikra
2. (kokošje) jajce:
bianco, chiara d'uovo beljak
rosso d'uovo rumenjak
uovo affogato, in camicia kulin. poširano jajce
uovo benedetto pirh
uovo à la coque kulin. v mehko kuhano jajce
uovo sbattuto kulin. stepeno jajce
uovo sodo kulin. v trdo kuhano jajce
uovo strapazzato kulin. ocvrto jajce
uovo al tegame kulin. jajce na oko
l'uovo di Colombo pren. Kolumbovo jajce
la gallina dalle uova d'oro pren. kokoš, ki nese zlata jajca
pasta all'uovo kulin. jajčne testenine
pelle d'uovo jajčna kožica; tekstil fino platno za perilo
testa d'uovo iron., slabš. intelektualec
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu
è come bere un uovo pren. nič lažjega
essere pieno come un uovo pren. biti poln kot boben
guastare, rompere le uova nel paniere pren. zmešati štrene
3. ekst.
uovo di cioccolato, pasquale čokoladno jajce
uovo di neve kulin. snežna kepa
uovo da rammendo goba za krpanje
PREGOVORI: meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi - urtare
A) v. tr. (pres. urto)
1. udariti, udarjati; suniti, suvati:
urtare la testa in uno spigolo udariti z glavo ob vogal
2. pren. vznevoljiti; spraviti v slabo voljo; zjeziti
B) v. intr.
1.
urtare contro, in udariti, zadeti ob
2. pren. naleteti na, trčiti ob:
urtare contro, in ostacoli d'ogni sorta naleteti na vse mogoče ovire
C) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. ci urtiamo)
1. trčiti
2. pren. udariti se, sporeči se:
si sono urtati per una vecchia questione familiare sporekla sta se zaradi starega družinskega spora
Č) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. mi urto) jeziti se, vznejevoljiti se - usare
A) v. tr. (pres. uso)
1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
usare un abito nositi obleko
usare le mani tepsti
usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
usare le orecchie pazljivo poslušati
usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze
2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
usare le buone maniere biti olikan
usare un diritto uveljavljati pravico
3. poseči, pomagati si:
usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
usare molta attenzione biti zelo pazljiv
usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben
4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
usare una cortesia storiti uslugo
5. imeti navado
B) v. intr.
1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice
2. ravnati:
usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim
3. biti v modi, moderen:
adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete
C) v. intr. impers. biti navadno, običajno
Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na - uscire* v. intr. (pres. ēsco)
1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
uscire in auto peljati se kam z avtom
uscire a piedi iti kam peš
uscire da, di casa iti z doma
uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
uscire dalla nave izkrcati se
uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
uscirsene oditi
2. ekst. iti ven, na sprehod
3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)
4. ekst. priti, prihajati:
dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov
5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču
6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
uscire a dire reči
uscire in insulti obkladati z žaljivkami
7. ekst. uiti, uhajati:
l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
uscire dai gangheri pren. pobesneti
uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti
8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)
9. biti izžreban
10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
uscire di pugno odbiti (žogo) z roko
11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
uscire di carica zapustiti funkcijo
uscire dal convento razmenišiti se
uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
uscire di minorità postati polnoleten
uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi
12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev
13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje
14. pren. priti iz, izvirati:
molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva
15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
uscire bene, male uspeti, ne uspeti
uscire vincitore zmagati
16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga
17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
uscire da una parete stopiti iz stene
uscire in vetta doseči vrh
18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
uscire in consonante končati se s soglasnikom
19. pren. začeti, začenjati se (maša) - vacca f
1. krava:
latte di vacca kravje mleko
vacca da latte krava molznica
malattia delle vacche pazze bolezen norih krav
tempo di vacche grasse pren. debela leta, blaginja
tempo di vacche magre pren. suha leta, kriza
2. kulin. govedina, goveje meso
3. pren. slabš. vlačuga, pocestnica
4.
lingua di vacca obrt zlatarsko, kotlarsko nakovalce
5.
far la vacca pren. lenariti
finire in vacca pren. propasti
6. ekst. slabš. debeluh, debeluhinja