scuōla
A) f
1. šola:
scuola materna otroški vrtec
scuola elementare osnovna šola
scuola media nižja srednja šola
scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
scuola serale večerna šola
2. šolstvo
3. ekst.
scuola di danza plesna šola
scuola guida (autoscuola) avtošola
scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
compagno di scuola sošolec
oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
fare, tenere scuola učiti, poučevati
marinare la scuola špricati šolo
4. šola (poslopje)
5. šola (učitelji, učenci)
6. pren. pouk:
questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk
7. šola (smer, gibanje):
la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
la scuola salernitana med. salernska šola
la scuola senese umet. sienska šola
la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno
B) agg. invar. šolski:
aereo scuola šolsko letalo
nave scuola šolska ladja
Zadetki iskanja
- scuōtere*
A) v. tr. (pres. scuōto)
1. stresti:
il vento scuote gli alberi veter stresa drevesa
scuotere il dito zmigniti s prstom; žugati s prstom
scuotere la testa zmigniti z glavo; odkimati
scuotere le spalle skomigniti z rameni
2. ekst. otresti, otresati se:
scuotere il giogo otresti se jarma
3. pren. vzburiti, vzburjati; presuniti, ganiti
B) ➞ scuōtersi v. rifl. (pres. mi scuōto)
1. stresti se:
scuotersi dal sonno zbuditi se iznenada; pren. zdramiti se
2. pren. zdrzniti se; vznemiriti se; biti presunjen, ganjen - scure f
1. sekira:
colpo di scure pren. odločen rez
darsi la scure sui piedi pren. delati sebi v škodo, pljuvati v lastno skledo
tagliato con la scure pren. grobo narejen, izdelan
2. pren. sankcija - scusare
A) v. tr. (pres. scuso)
1. opravičiti, opravičevati
2. oprostiti, oproščati:
scusi, che ore sono? oprostite, koliko je ura?
scusi del disturbo, per la seccatura oprostite za nadlego
B) ➞ scusarsi v. rifl. (pres. mi scuso) opravičiti, opravičevati se - scusso agg.
1. knjižno brez vsega, gol
2. nareč. pristen, naraven, gol:
la verità scussa gola resnica
vino scusso pristno vino
pane scusso suh kruh - se2 pron. si+lo, si+la, si+li, si+le, si+ne
- seccare
A) v. tr. (pres. secco)
1. sušiti; presušiti
2. pren. izčrpati
3. pren. nadlegovati; jeziti; spraviti v slabo voljo, vznejevoljiti:
la sua tiritera ha finito col seccarmi njegova lajna me je prav zjezila
B) v. intr. posušiti se
C) ➞ seccarsi v. rifl. (pres. mi secco)
1. posušiti se; presušiti se (tudi pren.):
la ferita si secca rana se celi
2. pren. naveličati se
3. razjeziti se - secessione f
1. secesija; ločitev, odcepitev; odhod:
la secessione aventiniana hist. aventinska secesija
2. ekst. secesija:
guerra di secessione hist. secesijska vojna
3. umet. secesija - sēde f
1. relig. stolica, sedež:
Santa Sede Sveta stolica
sede episcopale, patriarcale škofovski, patriarhovski sedež
2. bivališče:
avere sede in un luogo prebivati v nekem kraju
3. sedež (javnega urada, podjetja):
Perugia è la sede di un'università per stranieri Perugia je sedež univerze za tujce
Cannes è la sede di un festival cinematografico v Cannesu je sedež filmskega festivala
4.
sede dell'accento jezik naglasni zlog
sede stradale (carreggiata) avto vozišče
sede di valvola strojn. sedež ventila
5.
in sede di na, pri, ob:
in sede di esami šol. na izpitih
in sede di liquidazione ob likvidaciji (podjetja)
in sede privata pren. zasebno, privatno
in sede legislativa v zakonodajni razpravi, branju - seduta f
1. sedenje
2. seja; zasedanje:
seduta comune del Parlamento skupna seja obeh domov parlamenta
seduta plenaria plenarna seja
seduta stante ekst. na mestu, takoj
aprire, chiudere la seduta odpreti, začeti, končati sejo
3. umet. poziranje, sedenje; med. obisk - sega f
1. žaga:
coltello a dente di sega žagasti nož
sega circolare, a mano, meccanica krožna, ročna, motorna žaga
2. elektr.
tensione a dente di sega žagasta napetost
3. glasba pojoča žaga
4. nareč. žetev
5. pog. vulg. onaniranje; drkanje
6. nič:
mezza sega pren. pog. vulg. pofukelj
7.
fare la sega šol. žarg. špricati šolo - segare v. tr. (pres. sego)
1. žagati; rezati:
segare un albero žagati drevo
segare il violino šalj. žagati na violino
2. rezati:
la cintura mi sega pas me reže
3. nareč. žeti, kositi - segnare
A) v. tr. (pres. segno)
1. označiti, označevati; zaznamovati:
segnare le carte da gioco označiti igralne karte
segnare i cavalli zaznamovati konje
segnare gli errori označiti napake
segnare il passo stopati na mestu; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
segnare la strada trasirati cesto
2. ekst. zapisati; zabeležiti:
segnare a debito, a credito zapisati v debet, v kredit
3. pokazati:
segnare dito s prstom kazati (na)
il barometro segna pioggia barometer kaže na dež
l'orologio segna le sei na uri kaže šest
4. pren. oznaniti, oznanjati; pomeniti
5. oprasniti, opraskati
6. šport izvesti, dati (gol, koš) (tudi absol.)
B) ➞ segnarsi v. rifl. (pres. mi segno) križati se, pokrižati se
segnarsi bene, male pog. dobro, slabo začeti dan - segnato agg.
1. zaznamovan:
segnato da Dio pren. iznakažen
2. odločen, zapečaten:
la sua sorte è segnata njegova usoda je zapečatena - segno m
1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se
2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki
3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje
4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero
5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno
6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa
7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru - seguire
A) v. tr. (pres. seguo)
1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal
2. iti, hoditi po:
seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati
3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
seguire la moda slediti modi
4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
seguire la lezione poslušati predavanje
seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva
B) v. intr.
1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov
2. dogoditi, dogajati se; biti:
segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo
3. nadaljevati se:
segue se nadaljuje (v naslednji številki) - seguito m
1. spremstvo
2. pristaši, privrženci, učenci (šole, nauka)
3. naklonjenost:
avere, non avere molto seguito in uživati, ne uživati veliko naklonjenost pri
4. zaporedje, vrsta
5. nadaljevanje; posledica, rezultat:
il seguito della storia nadaljevanje zgodbe
la cosa non ebbe seguito zadeva se je s tem končala
e via di seguito in tako naprej
in seguito nato, zatem
in seguito a, a seguito di zaradi
fare seguito a admin. odgovoriti
6.
cane da seguito lovstvo pes sledec - sēnape
A) f
1. bot. gorčica (Brassica nigra):
far venire la senape al naso a pren. koga ujeziti
2. kulin. gorčica
B) agg. invar. gorčično rumen - sensazione f
1. fiziol. občutek, zaznava, vtis
2. ekst. vtis, občutek, slutnja:
ho la sensazione che la faccenda finirà male imam občutek, da se bo zadeva slabo končala
3. veliko presenečenje, senzacija:
a sensazione senzacionalističen
fare sensazione vzbuditi osuplost - sentimento m
1. zavest:
uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe
2. čut:
avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast
3. čustvo:
sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo
4. čustva, afekti; čustvena sfera:
ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune
5. pamet, razsodnost:
ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček