Franja

Zadetki iskanja

  • appostare

    A) v. tr. (pres. appōsto) prežati:
    appostare la selvaggina prežati na divjad; vohuniti

    B) ➞ appostarsi v. rifl. (pres. mi appōsto) skriti se v zasedo
  • apprēndere*

    A) v. tr. (pres. apprēndo)

    1. učiti se:
    apprendere con facilità učiti se z lahkoto
    apprendere un lavoro naučiti se kakega dela

    2. izvedeti:
    ho appreso la notizia dal giornale novico sem izvedel iz časopisa knjižno

    3. knjižno učiti

    B) ➞ apprēndersi v. rifl. (pres. mi apprēndo)

    1. zgrabiti (za), oprijeti se:
    apprendersi a una corda zgrabiti za vrv

    2. pren. knjižno razširiti se (ogenj)
  • apprēsso

    A) avv.

    1. poleg:
    portarsi appresso qcs. nositi kaj s seboj
    mettere appresso due cose pren. primerjati (dve stvari)

    2. potem, zatem, pozneje:
    come si seppe appresso kot se je pozneje izvedelo
    poco appresso kmalu zatem

    3. zadaj

    B) prep. knjižno, star.

    1. pri, poleg:
    stare appresso a qcn. biti poleg koga

    2. za:
    andare appresso a qcn. iti za kom

    3. po:
    appresso la morte po smrti

    4.
    appresso i Greci pri Grkih

    C) agg. invar. naslednji:
    l'anno appresso naslednje leto
  • appuntamento m

    1. sestanek, zmenek:
    darsi un appuntamento dogovoriti se za sestanek
    avere un appuntamento imeti sestanek
    appuntamento d'affari poslovni sestanek
    appuntamento amoroso ljubezenski sestanek
    mancare all'appuntamento pren. izneveriti pričakovanja:
    la squadra è mancata all'appuntamento col suo pubblico moštvo je izneverilo pričakovanja domače publike, je razočaralo svoje navijače
    appuntamento spaziale, in orbita astr. spajanje vesoljskih plovil

    2. redko, knjižno dogovor, domenek
  • aprire*

    A) v. tr. (pres. apro)

    1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
    aprire una porta odpreti vrata
    aprire le braccia razširiti roke
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
    aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
    aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
    aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
    non aprire bocca molčati
    aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
    aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
    aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

    2. odpreti, ustanoviti:
    aprire una scuola odpreti šolo

    3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
    aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

    4. odpreti, začeti:
    aprire la seduta odpreti sejo
    aprire la caccia odpreti lovsko sezono
    aprire la luce prižgati luč
    aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
    aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
    aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

    B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

    1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
    la terra si aprì zemlja se je odprla
    apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

    2. odpreti se (cvet)

    3. odpreti se, zjasniti se

    4. odpreti se, zaupati se komu:
    aprirsi con qcn. odpreti se komu
  • aragonese

    A) agg. geogr. aragonski

    B) m, f

    1. geogr. Aragonec, Aragonka

    2. hist. Aragonec (aragonski vladar):
    la politica degli Aragonesi politika Aragoncev
  • arcuare

    A) v. tr. (pres. arcuo) usločiti, upogniti, upogibati:
    arcuare la schiena upogniti hrbet

    B) ➞ arcuarsi v. rifl. (pres. mi arcuo) upogniti, upogibati se
  • ardere*

    A) v. tr. (pres. ardo)

    1. sežigati, kuriti:
    ardere la legna kuriti drva
    legna da ardere drva (za kurjavo)

    2. presušiti, požgati:
    il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke

    3. pren. razvneti, podžigati:
    lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi

    B) v. intr. knjižno

    1. goreti:
    il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
    ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice

    2. žgati, pripekati:
    senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce

    3. pren. knjižno divjati:
    accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež
  • armare

    A) v. tr. (pres. armo)

    1. oborožiti, oboroževati; oskrbeti z orožjem:
    armare qcn. cavaliere hist. poviteziti, napraviti koga za viteza; utrditi, okrepiti:
    armare una testa di ponte utrditi mostišče

    2. vpoklicati, mobilizirati:
    armare i riservisti vpoklicati rezerviste; večati vojaški potencial:
    in quell'epoca la Francia stava armando takrat je Francija povečevala svoj vojaški potencial

    3. opremiti ladjo

    4. podpreti, postaviti opore:
    armare una galleria podpreti rov

    B) ➞ armarsi v. rifl. (pres. mi armo) oborožiti se:
    armarsi di un bastone oborožiti se s palico
    armarsi fino ai denti oborožiti se do zob
    armarsi di pazienza pren. oborožiti se s potrpežljivostjo
  • arretrato

    A) agg. zaostal; nerazvit; star:
    aree arretrate zaostala, nerazvita področja
    numero arretrato stara številka (periodične publikacije)

    B) m (zlasti v pl.) zaostanek; zaostali račun, dolg:
    percepire gli arretrati prejeti zaostanek
    ho un arretrato con te pren. midva imava še neporavnane račune
    avere un arretrato con la giustizia pren. biti sprt s pravico, imeti neporavnane račune s sodiščem
  • arricchire

    A) v. tr. (pres. arricchisco) bogateti; pren. obogatiti, napolniti, izpopolniti:
    arricchire le casse dello stato napolniti državno blagajno
    arricchire la propria cultura širiti svojo kulturo, obogatiti svoje znanje

    B) ➞ arricchirsi v. rifl. (pres. mi arricchisco) obogateti (tudi pren.)
  • arridere* v. intr. (pres. arrido) nasmehniti, nasmihati se (zlasti pren.):
    la fortuna gli arride sreča se mu nasmiha
  • arringare v. tr. (pres. arringo) nagovoriti, imeti govor:
    arringare la folla nagovoriti množico
  • arrischiare

    A) v. tr. (pres. arrischio) tvegati:
    arrischiare la vita per salvare qcn. tvegati življenje, da bi nekoga rešil
    arrischiare un giudizio tvegati sodbo, oceno

    B) ➞ arrischiarsi v. rifl. (pres. mi arrischio) upati si:
    non s'arrischiava a partire ni si upal odpotovati
  • arrochire v. intr. (pres. arrochisco) ohripeti:
    arrochire per la tosse ohripeti od kašlja
  • arrovesciare v. tr. (pres. arrovēscio)

    1. prevrniti, povezniti, obrniti, obračati:
    arrovesciare un vestito obrniti obleko

    2. spustiti vznak, nagniti nazaj:
    arrovesciò la testa sulla spalla glavo je nagnil na ramo
  • arruffare v. tr. (pres. arruffo)

    1. razmršiti, skuštrati:
    il vento mi ha arruffato i capelli veter mi je skuštral lase
    arruffare la matassa zaplesti niti v klobčiču; pren. zamešati štrene, zamotati, zakomplicirati stvari

    2. pren. zaplesti, zapletati; zmesti, zmešati:
    arruffare le idee zmesti ideje
  • arrugginire

    A) v. intr. (pres. arrugginisco)

    1. zarjaveti

    2. pren. zarjaveti, otrpniti, okrneti:
    la vita inattiva ti fa arrugginire od nedejavnosti zarjaviš

    B) v. tr. povzročiti, da kaj rjavi:
    l'umidità mi ha arrugginito la carrozzeria od vlage mi je zarjavela karoserija

    C) ➞ arrugginirsi v. rifl. (pres. mi arrugginisco)

    1. rjaveti

    2. pren. zarjaveti; zakrneti
  • arruvidire

    A) v. tr. (pres. arruvidisco) redko narediti raskavo, hrapavo:
    il freddo arruvidisce la pelle od mraza postane koža hrapava

    B) ➞ arruvidire, arruvidirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ arruvidisco) redko postati raskav, hrapav
  • arsenale m

    1. ladjedelnica; remontna ladjedelnica; ladjedelnica za vojaške ladje

    2. orožarna, arzenal

    3. shramba, skladišče, ropotarnica; velika množina:
    la sua cantina è un arsenale di roba vecchia njegova klet je skladišče najrazličnejše stare ropotije

    4. pren. zakladnica:
    questo studioso è un arsenale di scienza ta znanstvenik je prava zakladnica učenosti