Franja

Zadetki iskanja

  • sembiante m

    1. knjižno videz:
    in sembiante, in sembianti navidez

    2. knjižno obraz, zunanjščina:
    far sembiante pokazati na obrazu
  • sēnape

    A) f

    1. bot. gorčica (Brassica nigra):
    far venire la senape al naso a pren. koga ujeziti

    2. kulin. gorčica

    B) agg. invar. gorčično rumen
  • sonno m

    1. spanje, sen:
    sonno agitato, tranquillo nemirno, mirno spanje
    il sonno del giusto spanje pravičnega
    il sonno eterno, l'ultimo sonno pren. večno spanje
    terapia, cura del sonno spalna terapija
    dormire sonni tranquilli pren. mirno spati, živeti mirno
    prendere, riprendere sonno zaspati, ponovno zaspati

    2. med.
    malattia del sonno spalna bolezen, tripanosomiaza

    3. spanec, zaspanost:
    avere sonno biti zaspan
    cadere, cascare dal sonno klecati, padati od utrujenosti
    far venire, mettere sonno pren. biti na smrt dolgočasen

    4. pren. mir, tišina
  • sorcio m (pl. -ci) miš:
    far vedere i sorci verdi a qcn. osupniti koga; ekst. komu zakuhati godljo; ekst. prestrašiti koga
  • sparire v. intr. (pres. sparisco)

    1. izginiti, izginjati (tudi pren.):
    la macchia è sparita madež je izginil
    sparire dalla faccia della terra izginiti z obličja sveta
    far sparire qcs. zmakniti kaj

    2. zamreti, zamirati; umreti, umirati:
    un'usanza che è ormai sparita običaj, ki ga ni več
    far sparire qcn. odstraniti koga
  • spavento m

    1. strah; groza:
    esser brutto da far spavento biti grd kot smrtni greh
    fare, incutere, mettere spavento zbujati strah
    morire, tremare di spavento umreti, tresti se od groze
    provare un grande spavento hudo se prestrašiti

    2. ekst. pog. strašilo
  • spintone m

    1. poveč. od ➞ spinta močen sunek

    2. pomoč, priporočilo:
    far carriera con gli spintoni napredovati, delati kariero s priporočili
  • su

    A) prep.

    1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
    è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
    comandare su tutti poveljevati vsem
    contare sulle dita prešteti na prste
    contare su qcn. računati na koga
    essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
    essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
    pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
    stare sulle spine pren. biti na trnih

    2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
    la marcia su Roma pohod na Rim
    le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
    andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

    3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
    opera su Cesare delo o Cezarju
    discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
    piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

    4. (za označevanje časa)
    sul calar del sole proti večeru
    sul far del mattino proti jutru
    sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
    essere, stare sul punto di biti na tem, da
    starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

    5. (za označevanje približne starosti)
    un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

    6. (za označevanje približne cene)
    la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

    7. (za označevanje približne teže in višine)
    pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
    è alto sui due metri visok je približno dva metra

    8. (za označevanje načina)
    scarpe su misura čevlji po meri
    credere sulla parola verjeti na besedo
    lavorare su ordinazioni delati po naročilu
    parlare sul serio govoriti resno
    stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

    9. (za označevanje snovi)
    dipinto su tela slika na platnu
    incisione su rame bakrorez

    10.
    su per po:
    arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

    B) avv.

    1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
    la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
    vieni su pridi gor
    un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
    un su e giù vrvež
    andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
    non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
    andare su pren. rasti (cene)
    tirare su i figli vzrediti otroke
    tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
    venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
    venire su bene lepo rasti, uspevati
    un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

    2.
    su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
    salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
    trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

    3. pleon.
    alzarsi, levarsi su vstati
    mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
    mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
    mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
    mettere su famiglia pren. poročiti se
    mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
    mettere su superbia pren. prevzeti se
    saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

    4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
    lì su, là su tam gori, tja gor
    qui su tu doli, sem dol
    poco su, poco giù približno

    5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
    su coraggio! le korajžno!
    su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

    6.
    in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
    guarda in su poglej gor!
    metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
    da Roma in su od Rima proti severu
    si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

    7.
    da su, di su od zgoraj
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod
  • svenare

    A) v. tr. (pres. sveno)

    1. prerezati žile

    2. pren. izžeti, izžemati, izmozgati

    B) svenarsi v. rifl. (pres. mi sveno)

    1. prerezati si žile

    2. pren. dati, dajati vse svoje za kaj:
    svenarsi per far studiare i figli dati vse, da bi lahko otroci študirali
  • tacere*

    A) v. intr. (pres. taccio)

    1. molčati, zamolčati:
    mettere qcs. a tacere, in tacere, tacere di qcs. molčati o čem
    perdere una bella occasione di tacere pog. spregovoriti o nepravem času

    2. umolkniti; obmolkniti

    3. pren. molčati, ne poročati:
    sull'affare il giornale tace o zadevi časopis ne poroča

    4. ekst. molčati; umolkniti; mirovati; biti pogreznjen v tišino:
    i cannoni finalmente tacciono topovi so končno utihnili
    nell'ufficio le macchine tacevano v pisarni so stroji mirovali
    la notte tace noč molči

    B) v. tr.

    1. zamolčati; zakriti, zakrivati, skriti (tudi pren.)

    2. utišati (tudi pren.):
    far tacere i rumori utišati govorice

    C) m molk
    PREGOVORI: un bel tacer non fu mai scritto preg. golk je srebro, molk je zlato
    chi tace acconsente preg. kdor molči, pritrjuje
  • tardi avv.

    1. pozno, kasno:
    a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
    al più tardi najkasneje
    fino a tardi do poznih ur
    presto o tardi prej ali slej
    sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
    far tardi zamuditi se, biti pozen

    2. pozno, z zamudo:
    si è fatto tardi pozno je že
    PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
    chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje
  • tela f

    1. tekstil platno:
    tela cerata povoščeno platno
    tela d'Olanda holandsko platno
    la tela di Penelope pren. brezkončno delo
    tela di ragno pajčevina
    libro legato in tela v platno vezana knjiga
    ordire una tela snovati platno
    restare in braghe di tela pren. ostati z golo ritjo

    2. jadrovina
    far tela pren. pobrisati jo

    3. avto platno (pnevmatike)

    4. umet. platno

    5. gled. zastor:
    cala la tela pren. zastor pada, konec

    6. pren. nakana, spletka:
    ordire una tela kovati zvijačo, nakano
  • telare v. intr. (pres. telo) pog. (far tela) popihati jo
  • terzarōlo m navt. podvezovanje jadra:
    far terzarolo podvezati jadro
  • tēsto1 m

    1. besedilo, tekst:
    emendare il testo di una legge dopolniti zakonsko besedilo

    2. tisk besedilo, tekst:
    tavole fuori testo tabele, preglednice zunaj besedila
    versione con testo a fronte prevod z izvirnim besedilom

    3. temeljna dela:
    libro di testo šol. šolska knjiga
    i testi sacri sveto pismo
    far testo biti merilo, biti pristojen, ključen, odločilen
  • tombola2 f pog. padec:
    tombola! otr. šalj. cmok!
    far tombola pasti, telebniti
  • traffico m (pl. -chi)

    1. trgovanje, trgovina (tudi nezakonita); promet (poslovni):
    il traffico degli stupefacenti trgovina z mamili
    far traffico di slabš. trgovati s

    2. promet:
    traffico pedonale, stradale osebni, cestni promet
    traffico aereo, automobilistico, ferroviario, marittimo letalski, avtomobilski, železniški, pomorski promet

    3.
    traffico postale, telegrafico, telefonico poštni, telegrafski, telefonski promet
  • trescone m

    1. poveč. od ➞ tresca

    2. (živahen kmečki ples):
    ballare il trescone pren. teči, skakati
    far ballare il trescone a qcn. pren. koga premikastiti, komu podkuriti pod nogami
  • vacanza f

    1. izpraznjenost, nezasedenost (mesta); vakanca

    2. dopust:
    andare in vacanza iti na dopust
    avere, mandare il cervello in vacanza pren. ne misliti
    far vacanza ne delati, ne študirati

    3.
    vacanze pl. počitnice:
    vacanze estive poletne počitnice
    vacanze natalizie, pasquali božične, velikonočne počitnice

    4. praznina, vakuum
  • vacca f

    1. krava:
    latte di vacca kravje mleko
    vacca da latte krava molznica
    malattia delle vacche pazze bolezen norih krav
    tempo di vacche grasse pren. debela leta, blaginja
    tempo di vacche magre pren. suha leta, kriza

    2. kulin. govedina, goveje meso

    3. pren. slabš. vlačuga, pocestnica

    4.
    lingua di vacca obrt zlatarsko, kotlarsko nakovalce

    5.
    far la vacca pren. lenariti
    finire in vacca pren. propasti

    6. ekst. slabš. debeluh, debeluhinja