Franja

Zadetki iskanja

  • fuōco

    A) m (pl. -chi)

    1. ogenj:
    accendere il fuoco zakuriti
    soffocare il fuoco ugasniti ogenj
    cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
    fuoco vivo močen ogenj
    mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
    fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
    legna da fuoco drva za kurjavo
    prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
    dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
    fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
    fuoco di artificio, artificiale ognjemet
    a fuoco toplo:
    lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
    bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
    il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
    mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
    parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
    fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
    farsi, diventare di fuoco močno zardeti
    scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
    mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
    fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
    fuoco eterno pren. večni ogenj

    2. požar:
    vigili del fuoco gasilci
    al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
    mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem

    3. grmada:
    gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado

    4. ogenj, strel, streljanje:
    un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
    fuoco incrociato navzkrižni ogenj
    cessare il fuoco ustaviti ogenj
    riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
    arma da fuoco strelno orožje
    bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
    fare fuoco ustreliti, streljati
    battesimo del fuoco ognjeni krst
    andare al fuoco iti v boj

    5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
    un uomo tutto fuoco ognjevit človek
    stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
    soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
    versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
    far fuoco navdušiti, razvneti
    avere il fuoco addosso biti poln ognja

    6. fiz. gorišče, fokus:
    mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)

    B) inter.
    fuoco! ogenj!
  • fuōri

    A) avv.

    1. zunaj, ven:
    o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
    sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
    mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
    dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
    fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
    fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
    fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
    fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
    tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
    essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
    dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

    2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
    cenare fuori večerjati zunaj
    stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
    essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
    aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
    il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
    gente di fuori tujci
    a Milano e fuori v Milanu in okolici
    in Italia e fuori v Italiji in v tujini

    3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
    fuori! ven!
    fuori i soldi! ven z denarjem!
    fuori le prove! na dan z dokazi!

    B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

    1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
    abitare fuori città stanovati zunaj mesta
    essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
    recarsi fuori sede iti na teren
    fuori di qui! ven!
    vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
    tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
    essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
    essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
    essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
    abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

    2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
    essere fuori della legge biti izven zakona
    un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
    essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
    lavorare fuori orario delati nadurno
    essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
    essere fuori di se biti iz sebe
    essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
    fuori uso neuporaben
    prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
    osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
    fuori corso ekon. neveljaven
    esser fuori corso šol. biti absolvent

    C) m
    fuori, il di fuori zunanjost:
    il di fuori di una cosa zunanjost nečesa
  • fuso m

    1. tekstil vreteno, vitek, motovilo:
    diritto come un fuso pren. raven kot sveča
    andare diritto come un fuso pren. iti naravnost, brez obotavljanja

    2.
    fuso orario geogr. časovni pas
  • gambero m

    1. zool. rak:
    gambero di fiume potočni rak, jelševec, koščak (Astacus astacus)

    2. pren.
    rosso come un gambero rdeč kot kuhan rak
    fare come i gamberi pren. iti rakovo pot

    3. huda napaka
  • giro

    A) m

    1. krog; obod, obseg:
    il giro delle mura krog obzidja
    prendere in giro pren. norčevati se, šaliti se
    distaccare, battere di un giro l'avversario šport prehiteti nasprotnika za cel krog

    2. kroženje, vrtenje, obrat:
    i giri dei pianeti kroženje planetov
    i giri del motore obrati motorja
    giro di vite pren. omejitveni poseg, restrikcija
    essere su di giri biti razvnet, razpoložen
    essere giù di giri biti potrt, pobit
    giro d'orizzonte pren. splošen pregled, pregled v glavnih črtah
    giro di boa pren. odločilen preobrat

    3. pot, obhod:
    il giro del medico per le visite zdravniška vizita
    fare un giro turistico dei laghi napraviti turističen izlet k jezerom
    giro artistico šport umetniška turneja
    donna di giro prostitutka

    4. ekst. pot, hoja, sprehod:
    andare in giro iti na potep
    fare un giro in città iti po mestu

    5. šport (kolesarska, avtomobilska) dirka:
    giro d'Italia dirka po Italiji
    giro di Francia dirka po Franciji

    6. obtok, kroženje, pot, potek:
    il giro del denaro denarni obtok
    il giro della pratica admin. potek zadeve, postopek v zadevi
    mettere in giro voci tendenziose širiti tendenciozne govorice

    7. pren. časovno obdobje:
    nel giro di tre mesi si ammalò e morì v treh mesecih je zbolel in umrl

    8. vrsta, izmena:
    è il vostro giro vi ste na vrsti

    9. krog, krogi, področje, okolje:
    il giro dello spionaggio industriale področje industrijskega vohunstva
    essere nel giro degli stupefacenti biti vpleten v trgovino z mamili
    un giro losco sumljivi ljudje, sumljiva druščina
    essere nel giro imeti trdno zaslombo, imeti dobre zveze

    10. pren. poslovanje:
    giro d'affari poslovni promet, realizacija

    B) agg. mat.
    angolo giro polni kot
  • giù

    A) avv.

    1. dol, doli:
    scendi subito giù! pridi takoj dol!
    venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
    andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
    andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
    essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
    non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
    buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
    hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
    buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
    buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
    buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
    buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
    mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
    mettere giù odložiti:
    mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
    tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
    venire giù ekst. podreti se:
    non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
    viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

    2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
    si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

    3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
    giù da quella sedia! dol s stola!
    giù le mani! roke dol!
    giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
    e giù botte da orbi nato pa so padle batine

    4.
    in giù navzdol:
    è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

    5.
    da, di giù od spodaj:
    il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
    da giù in su od spodaj navzgor
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

    6.
    su per giù, giù di lì približno, nekako:
    ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
    saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

    B) prep.
    giù per po:
    se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
    andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi
  • gonfio

    A) agg. (m pl. -fi)

    1. nabrekel, nabuhel:
    occhi gonfi di pianto od joka nabrekle oči
    fiume, torrente gonfio narasla reka, narasel hudournik
    stomaco gonfio napet želodec
    andare a gonfie vele pren. napredovati s polno paro, iti kot po maslu, kot namazano

    2. poln, prekipevajoč, napihnjen:
    individuo gonfio di superbia prevzeten človek

    3. pren. nabrekel, nabuhel:
    stile gonfio nabrekel slog

    4. pren. nadut, domišljav, napihnjen

    5. slabš. noseč:
    donna gonfia noseča ženska

    B) m nabreklina, štrlina, guba:
    l'abito gli faceva un gonfio sulla spalla obleka mu je štrlela na rami
  • grado1 m

    1. stopnja:
    procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
    raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
    scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
    ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
    interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
    a grado a grado postopoma
    in sommo grado zelo, nadvse
    a grado a grado korak za korakom, postopoma

    2.
    grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)

    3. funkcija, položaj, čin:
    i gradi militari vojaški čini
    essere promosso di grado napredovati

    4. mat. stopnja:
    equazione di primo grado enačba prve stopnje

    5. mat., geogr. stopinja:
    grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine

    6.
    grado alcolico stopnja alkohola

    7. temperaturna stopinja:
    grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja

    8. stanje, stan, položaj:
    conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
    essere in grado (di) biti zmožen, moči
  • gradualmente avv. postopoma:
    procedere gradualmente iti postopoma
  • grande

    A) agg.

    1. velik:
    sala grande velika dvorana
    fare grandi viaggi veliko potovati
    avere un gran giro d'affari imeti velik promet
    avere una gran sete biti hudo žejen
    lettera grande velika črka
    famiglia grande številna družina
    andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
    onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
    il grande Galilei veliki Galilei
    Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
    gran ciambellano veliki komornik

    2. visok, velik, krepek:
    è un uomo grande krepek mož je

    3. velik, svečan, pomemben:
    il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
    Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
    gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
    il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

    4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
    un gran bugiardo hud, velik lažnivec

    5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
    un gran bel quadro zelo lepa slika

    B) m (tudi f)

    1. odrasel, odrasla oseba:
    si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
    cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

    2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
    i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
    farsi grande bahati se, domišljati si

    3. hist. grand:
    grande di Spagna španski grand

    4. veliko, sijajno, veličina:
    ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
    riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
    fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno
  • grillo m

    1. zool. čriček (Gryllus campestris)
    mangiare come un grillo pren. jesti kot ptiček
    cervello di grillo pren. kurja pamet
    andare a sentir cantare i grilli pren. iti po gobe, iti rakom žvižgat, umreti
    grillo parlante pren. modrec, moralizator
    indovinala grillo! bogve kako bo!
    non cavare un grillo da un buco pren. nič ne doseči, zaman si prizadevati

    2. pren. muha:
    avere dei grilli per il capo biti muhast, imeti glavo polno muh
    gli è saltato il grillo pren. nekaj ga je pičilo, zahotelo se mu je
  • inavvertito agg. nepreviden, nepričakovan; neopazen:
    passare inavvertito neopazno iti mimo
  • incontro2 prep.

    1.
    incontro a proti (v smeri)
    andare incontro a qcn. iti komu naproti; pren. komu pomagati, koga podpreti

    2. nasproti:
    farsi incontro a qcn. stopiti, priti komu nasproti
    essere incontro a qcn . nasprotovati komu
  • indovinare v. tr. (pres. indovino) uganiti; predvidevati; slutiti:
    indovinare il desiderio di qcn. uganiti željo nekoga
    tirare a indovinare absol. iti se uganke
    non ne indovina una nobene ne ugane
  • intervenire* v. intr. (pres. intervēngo)

    1. knjižno dogoditi, dogajati se; pripetiti se

    2.
    intervenire (in, su) posredovati, poseči:
    intervenire in una discussione poseči v razpravo
    intervenire su un avversario šport ovirati nasprotnika (v akciji)

    3. udeležiti, udeleževati se:
    intervenire alla festa udeležiti se zabave
    intervenire alle urne iti volit

    4. pravo nastopiti, nastopati kot stran (v procesu)

    5. med. operirati


  • A) avv.

    1. (za določanje kraja) tam, tja:
    mettilo là sul tavolo daj ga tja na mizo!
    mi dai quel libro là? ali mi daš tisto knjigo tam?

    2. (za podkrepitev pri ukazu, izrazih ogorčenja ipd.)
    ma va' là! pojdi no!
    alto là! voj. stoj!

    3. približno, tam (za čas):
    là verso Natale tam okrog Božiča

    4.
    in là onkraj, na drugo stran:
    farsi in là umakniti se
    essere in là con gli anni biti v letih

    5.
    di là (za kraj) tam, tja:
    l'al di là pren. onstranstvo
    andare di qua e di là iti vsepovsod
    per di là ondod

    6.
    là per là takoj, v trenutku

    B) prep.
    di là da, di là di onkraj:
    una cosa di là da venire nekaj negotovega, nekaj še daljnjega
  • lavoro m

    1. delo; opravilo, opravek:
    lavoro manuale, intellettuale fizično, umsko delo
    lavoro a domicilio delo na domu
    lavoro nero delo na črno
    infortunio sul lavoro nesreča pri delu

    2.
    lavori pl. delo (organov, skupin ipd.)
    i lavori dell'assemblea delo zbora, skupščine

    3. delo; zaposlitev; delovno mesto:
    lavoro a cottimo akordno delo
    andare al lavoro iti na delo

    4. (opera) delo:
    lavori pubblici javna dela
    un lavoro di Modigliani Modiglianijevo delo

    5. ekst. delavci, delavstvo:
    conflitto fra capitale e lavoro konflikt med kapitalisti in delavci

    6. zapletena zadeva; prevara
  • lenzuōlo m (m pl. -li; f pl. -la) rjuha:
    cacciarsi tra le lenzuola iti spat, leči
    covare le lenzuola poležavati
    il bianco lenzuolo della neve bela snežna odeja
    PREGOVORI: il caldo dei lenzuoli non fa bollir la pentola preg. kdor dolgo spi, obira kosti
  • lētto m

    1. postelja: (giaciglio)
    letto a una piazza postelja za eno osebo
    letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
    letto a castello nadstropni pograd
    divano letto, letto a divano divan, kavč
    letto ribaltabile zložljiva postelja
    andare a letto leči, iti spat
    andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
    andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
    mettersi a letto zboleti
    stare fra il letto e il lettuccio bolehati
    morire nel proprio letto umreti doma
    fare il letto pospraviti posteljo
    mutare il letto zamenjati posteljno perilo
    letto di morte smrtna postelja
    letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
    essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
    letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
    letto di Procuste pren. Prokrustova postelja

    2. pren. zakon:
    letto coniugale zakonska zveza
    figlio di primo letto otrok iz prvega zakona

    3. ekst. ležišče

    4. stelja

    5. struga

    6. agr.
    letto di semina zemljišče, nared za setev
  • macēllo m

    1. klavnica

    2. klanje, zakol:
    bestie da macello klavna živina

    3. pren. pokol:
    andare al macello iti v smrt
    carne da macello topovska hrana

    4. pren. šalj. polomija, katastrofa