capello m las:
farsi i capelli dati se ostriči
perdere i capelli dobivati plešo
avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
al capello za las natančno
tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
un capello pren. nič:
non rischiare un capello ne tvegati prav nič
c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
non torcere un capello ne skriviti lasu
mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost
Zadetki iskanja
- capitale
A) agg.
1. smrten, kapitalen:
pena capitale smrtna kazen
peccato capitale relig. smrtni greh
2. ekst. neizprosen:
odio capitale neizprosno sovraštvo
3.
scrittura capitale pisava z velikimi črkami
4.
bene capitale ekon. kapitalna dobrina
B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije
C) m
1. ekon. kapital, glavnica:
capitale fisso osnovni kapital
capitale circolante obratni kapital
capitale iniziale začetni kapital
far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati
2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
accumulare un capitale obogateti
avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder
3. kapital; kapitalisti:
lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom
4. pren. šalj.:
bel capitale! malopridnež!, falot! - caro
A) agg.
1. drag; prikupen, ljub:
una cara ragazza prikupna deklica
un caro saluto prisrčen pozdrav
aver caro che želeti, da
2. drag (ki veliko stane):
un albergo troppo caro predrag hotel
un sarto molto caro zelo drag krojač
3. (v predikativni rabi)
vendere, comprare, pagare, costare caro drago prodajati, kupiti, kupovati, plačati, stati
vendere cara la pelle drago prodati kožo
pagarla caro pren. drago kaj plačati
B) m pl. svojci:
i miei, i nostri cari moji, naši dragi - cavallo m (f -la)
1. zool. konj (Equus caballus), kobila:
cavallo baio rjavec
cavallo bianco belec
cavallo sauro rjavec
cavallo morello vranec
cavallo da sella jezdni konj
cavallo da tiro vprežni konj
cavallo da corsa dirkalni konj
a cavallo di due secoli na prelomu stoletja
medicina da cavallo pren. zelo močno zdravilo
febbre da cavallo pren. huda vročica
spropositi da cavallo pren. hude napake
essere a cavallo pren. biti na konju
cavallo di battaglia paradni konj
andare col cavallo di s. Francesco pren. iti peš
2. tehn.
cavallo, cavallo vapore konjska moč
3.
cavallo di Frisia voj. španski jezdec
4. šport konj:
cavallo con maniglie konj z ročaji
5. šah skakač
6. korak (pri hlačah)
PREGOVORI: a caval donato non si guarda in bocca preg. podarjenemu konju ne glej na zobe
campa cavallo, ché l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast - celestiale agg. nebeški:
musica celestiale nebeška glasba; iron. zelo naiven, smrtno resen; ravnodušen - centinaio m (f pl. centinaia) stotina:
a centinaia e centinaia zelo veliko
a centinaia na stotine, obilo - cera1 f
1. vosek:
cera naturale naravni vosek
cera sintetica sintetični vosek
cera d'api čebelni vosek
cera di Spagna pečatni vosek
cera da pavimenti loščilo za pod
parere di cera biti zelo bled
2. (čebelni) vosek; loščilo za pod:
dare la cera pološčiti pod
3. ekst. sveča:
fabbrica di cera voskarna, svečarna; ekst. voščena figura, voščena lutka:
museo delle cere muzej voščenih lutk - cesta f košara, koš:
a ceste pren. na kupe, zelo veliko - comunicativa f komunikativnost:
avere gran comunicativa biti zelo komunikativen - confuso agg.
1. zmešan
2. zmeden nejasen, nedoločen:
avere le idee confuse zmedeno misliti
3. zbegan, v zadregi:
confuso di vergogna osramočen
sono confuso per la vostra cortesia vaša prijaznost me spravlja v zadrego, zelo ste prijazni - congedare
A) v. tr. (pres. congēdo)
1. odsloviti, odslavljati; zavrniti; pospremiti, spremljati:
congedare qcn. bruscamente osorno koga zavrniti
stava congedando gli ospiti con grande cordialità pospremil je goste zelo ljubeznivo
2. voj. odpustiti, odpuščati
B) ➞ congedarsi v. rifl. (pres. mi congēdo) posloviti, poslavljati se:
congedarsi da qcn. posloviti se od koga - considerare
A) v. tr. (pres. considero)
1. presoditi, presojati; preudariti, preudarjati; upoštevati:
considerare i pro e i contro upoštevati razloge za in proti
2. pozorno gledati
3. (contemplare, prevedere) upoštevati, predvidevati:
la legge non considera il caso zakon takega primera ne predvideva
4. imeti za, ceniti:
è considerato un vero amico imajo ga za pravega prijatelja
considerare qcn. molto, poco zelo, malo koga ceniti
B) ➞ considerarsi v. rifl. (pres. mi considero) imeti se za - corto
A) agg.
1. kratek:
settimana corta petdnevni delovni teden
2. pren. nezadosten; omejen:
corto di vista kratkoviden
corto di mente duševno omejen
esere a corto di quattrini biti na kratkem, imeti zelo malo denarja
3. pren.
prendere la via corta iti po bližnjici, izbrati najhitrejšo pot
andare per le corte pohiteti; na hitro opraviti
per farla corta na kratko; če naj bom kratek
B) avv. naglo; urno:
tagliar corto presekati na kratko - cōstola f
1. anat. rebro:
gli si vedono le costole vidijo se mu rebra, kosti; zelo je suh
stare alle costole di qcn. biti komu za petami
avere qcn. alle costole pren. motati se komu pod nogami
rompere le costole a qcn. pren. koga premikastiti, prebutati
2. hrbet; hrbtna stran:
la costola di un libro hrbtna stran knjige
3. geogr. obronek
4. rebro (lista; oboka) - crisetta agg. invar.
donna crisetta zelo suha ženska; trlica - cuōre m
1. srce:
malattie di cuore med. srčne bolezni
cuore artificiale pog. srčni spodbujevalnik, pacemaker
2. pren. srce:
cuore nobile plemenito srce
i palpiti del cuore srčni utrip, srčni vzgibi
amico del cuore najboljši prijatelj; ljubček
donna del cuore ljubica
persona di buon cuore dobrotljiva, plemenita oseba, dobra duša
di buon cuore, di tutto cuore prav rad, srčno rad
in cuore suo pri sebi
avere il cuore di pietra biti brezsrčen
avere a cuore qcs. imeti kaj zelo rad
avere in cuore di fare nameravati
rubare, prendere il cuore a qcn. pridobiti ljubezen nekoga
stare a cuore a qcn. biti komu do česa
sentirsi stringere il cuore stisniti srce
ho sentito un tuffo al cuore srce mi je poskočilo
ridere di cuore od srca se smejati
mangiarsi, rodersi il cuore gristi se od jeze
mettersi il cuore in pace pomiriti se s čim, vdati se v kaj
spezzare il cuore a qcn. komu streti srce
3. pren. srčnost, pogum:
perdersi di cuore obupati, zgubiti pogum
farsi cuore opogumiti se
non gli basta il cuore nima poguma
4. oseba:
cuore di coniglio pren. zajec; strahopetec
cuore mio! moj ljubi!, moja ljuba!
5. pren. čustva, zadeve:
pene del cuore srčne muke
affari del cuore srčne zadeve
6. pl. igre srce (pri kartah)
7. središče:
il cuore della città mestno središče
nel cuore della notte sredi noči
8. zool.
cuore di mare užitna srčanka (Cardium edule)
9. bot.
cuore di Maria goreče srce (Dicentra spectabilis)
PREGOVORI: occhio non vede, cuore non duole preg. daleč od oči, daleč od srca - di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami - dire*
A) v. tr. (pres. dico)
1. reči, praviti, dejati:
dire delle stupidaggini neumne klatiti
dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
dirle grosse debele tvesti
dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
dire di no zavrniti
dire di sì pritrditi, privoliti
non dico di no pren. priznam
voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
per così dire tako rekoč
dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob
2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
te l'avevo detto io... saj sem ti rekel
3. absol. praviti, govoriti:
a dirla in confidenza med nami povedano
dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
dici davvero?, sul serio? kaj res?
dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
non faccio per dire ne da bi se hvalil
stavo per dire hotel sem reči
così, tanto per dire kar tako, mimogrede
4. deklamirati, recitirati:
dire una poesia deklamirati pesem
dire le preghiere moliti
dire la messa maševati
5. imeti (za):
tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta
B) m govor, beseda:
hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega - due
A) agg.
1. dva:
costume a due pezzi dvodelne kopalke
2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
fare due passi malo se sprehoditi
fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
mangiare due bocconi kaj malega pojesti
abitare a due passi stanovati v bližini
dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
in due minuti pren. v trenutku, takoj
B) m
1. dva; dvojka; dvoje:
il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
tiro a due dvovprežnik
2. šport
due di coppia double scull
due con dvojec s krmarjem
due senza dvojec brez krmarja - durezza f
1. trdota:
durezza del legno trdota lesa
durezza dell'acqua kem. trdota vode
2. trma, trmoglavost
3. (asprezza) neprijaznost, ostrost:
la durezza del clima neprijaznost podnebja
4. strogost; neobčutljivost; trdosrčnost:
ha mostrato grande durezza di cuore pokazal se je zelo trdosrčnega
5. težavnost, zahtevnost