Franja

Zadetki iskanja

  • quanto1

    A) agg., pron. koliko:
    quanto tempo impiegherai? koliko časa boš potreboval?
    in quanti eravate koliko vas je bilo?

    B) agg., pron. koliko:
    quanti discorsi per nulla! koliko jalovega govorjenja!
    quante me ne racconta! koliko mi jih natveze!

    C) agg. koliko, kolikor:
    prendi quanti libri vuoi vzemi toliko knjig, kolikor želiš

    Č) pron. kolikor, kar:
    prendine quanti ne vuoi vzemi, kolikor želiš
    per quanto ne sappiamo, le vittime del terremoto sarebbero un centinaio kolikor vemo, je kakih sto žrtev potresa

    D) m količina; ekst. vsota, cena:
    prima di decidermi per l'acquisto vorrei sapere il quanto preden se odločim za nakup, bi rad vedel ceno
  • questo

    A) agg.

    1. ta:
    l'ho visto con questi occhi na svoje oči sem ga videl
    questa mattina, questa sera davi, drevi
    quest'oggi še danes
    questo lunedì, martedì prihodnji ponedeljek, torek
    questo mese ta mesec, v tem mesecu
    le vicende di questi dieci anni dogodki zadnjih deset let
    in questo mentre, in questo frattempo medtem
    allora prendi queste! potem pa na, na, na!

    2. ta, tak, takšen:
    non uscirai mica con questa pioggia saj ne misliš ven ob takem dežju

    B) pron.

    1. ta:
    prendo questo qui vzel bom tole
    in questo, in questa medtem
    questa è bella, è grossa! ta je pa dobra! ta je pa debela!
    ci mancherebbe anche questa! samo tega bi se še manjkalo!

    2. to:
    a questo siamo arrivati! tako torej!
    con tutto questo kljub temu
    e con questo? no in? kaj pa potem?
    e con questo ho finito no, in s tem sem končal
  • rabbia f

    1. med. steklina, rabies

    2. pren. ogorčenje, bes, jeza:
    consumarsi dalla rabbia gristi se od jeze
    far rabbia jeziti, spravljati v bes

    3. sila, pobesnelost; besnenje; zagrizenost:
    la rabbia del vento besnenje vetra

    4. pohlep:
    la rabbia del denaro pohlep po denarju
    PREGOVORI: chi tutto vuole di rabbia muore preg. kdor bi rad vse imel, od hudega umre
  • reticēnza f

    1. molk, molčečnost:
    senza reticenza ne da bi kaj zamolčal

    2. lit. zamolk
  • ridere*

    A) v. intr. (pres. rido)

    1. smejati se:
    ridere a crepapelle, a più non posso smejati se, da bi počil, do solz
    ridere dietro, alle spalle zasmehovati, smejati se komu za hrbtom
    ridere sotto i baffi zlobno, v pest se smejati
    ridere a fior di labbra nasmehniti, nasmihati se
    far ridere i polli debele klatiti
    fare qcs. per ridere storiti kaj za šalo
    non c'è nulla da ridere stvar ni niti malo smešna

    2. pren. knjižno sijati, bleščati se

    B) ➞ ridersi v. rifl. (pres. mi rido)

    1.
    ridersi (di) norčevati se (iz)

    2. požvižgati se (na):
    ridersela ne se zmeniti za kaj, ne imeti za mar
    PREGOVORI: ride bene chi ride l'ultimo preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
  • rifiatare v. intr. (pres. rifiato)

    1. dihati; izdihavati

    2. pren. oddahniti se:
    lavorare senza rifiatare pren. delati brez oddiha, neprekinjeno
    ha ascoltato senza rifiatare poslušal je, ne da bi pisnil, črhnil
  • risultare v. intr. (pres. risulto)

    1. iziti, izhajati, izvirati

    2. pokazati se; biti znano; biti:
    risultare falso pokazati se za napačno
    non mi risulta che sia coinvolto nella faccenda ni mi znano, da bi bil vpleten v zadevo
    è risultato eletto in questa circoscrizione bil je izvoljen v tem volilnem okraju
  • rōba f

    1. stvari, roba; ekst. imetje:
    roba di casa oprema, pohištvo
    fare roba obogateti

    2. predmet, zadeva; hrana; misel; delo:
    roba di valore dragocenosti, dragulji
    abbiamo in casa roba per un mese v hiši imamo hrane za ves mesec
    come puoi dire robe così? kako moreš reči kaj takega?
    non è roba che ti riguardi to se tebe ne tiče
    roba da matti!, roba da pazzi! nezaslišano! saj bi človek znorel!
    bella roba! iron. lepa reč!

    3. blago; ekst. obleka, oblačilo

    4. trgov. blago
  • rubare v. tr. (pres. rubo)

    1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
    rubare una mossa prehiteti potezo
    rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
    rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
    andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega

    2. pren.
    rubare il cuore osvojiti, streti srce
    rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
    rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
    rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
    rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
    rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
    tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali

    3. absol. krasti:
    rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
    rubare sul peso goljufati na teži
  • sabato m sobota:
    sabato grasso pustna sobota
    sabato inglese sobota s prostim popoldnevom
    Sabato Santo velika sobota
    Dio non paga il sabato božja kazen te slej ko prej doleti
    far sera e sabato pog. zamuditi se, ne da bi bilo delo opravljeno
    sabato che viene! šalj. o svetem Nikoli!
  • sapere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. vedeti, znati:
    sapere un sacco di cose znati kup stvari
    non sa niente ne ve nič
    sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
    sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
    sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
    sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

    2. (praktično) znati:
    sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
    sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
    sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

    3. izvedeti:
    da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
    a saperlo! ko bi vedel!
    Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
    che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
    per chi non lo sapesse da veste
    sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
    sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

    4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
    sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

    5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
    sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
    saperci fare biti sposoben, znati

    6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
    non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
    non saprei ne bi vedel:
    Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

    B) v. intr.

    1. imeti okus (po):
    sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
    non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

    2. dišati, smrdeti:
    la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

    3. zdeti se, imeti občutek:
    mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
    mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

    C) m (le sing.) znanje
    PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim
  • sasso m

    1. kamen:
    una strada tutta sassi kamnata pot
    avere un cuore di sasso pren. biti krut, brezsrčen
    fa piangere i sassi, fa pena ai sassi pren. še kamen bi se ga usmilil; zadeva je prav mučna, smešna
    gettare, tirare sassi in colombaia pren. pljuvati v lastno skledo
    mettere un sasso sopra qcs. pren. zadevo zaključiti, o čem ne govoriti več
    rimanere di sasso okamneti (od začudenja, strahu ipd.)

    2. kamnita, strma stena

    3. ekst. strma gora; skalnat svet

    4. knjižno nagrobni kamen, grob
  • scanso m
    a scanso di da se izognemo; da ne bi prišlo do (česa); pisarn. v izogib:
    a scanso di equivoci da ne bi prišlo do nesporazumov
  • scarseggiare v. intr. (pres. scarseggio) manjkati, primanjkovati; biti pomanjkljiv:
    i viveri scarseggiano primanjkuje hrane
    direi che la tua educazione scarseggia rekel bi, da je tvoja vzgoja pomanjkljiva
  • scatolino m pomanjš. od ➞ scatola škatlica:
    sembra uscito dallo scatolino pren. pog. kot bi ga iz škatlice vzel
  • scēndere*

    A) v. intr. (pres. scēndo)

    1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
    scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
    scendere da cavallo razjahati
    scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
    scendere a terra izkrcati se
    scendere dal treno stopiti z vlaka
    la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti

    2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)

    3. nastaniti se:
    scendere a un albergo nastaniti se v hotelu

    4.
    scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
    scendere in piazza demonstrirati

    5.
    scendere in basso pren. pasti nizko
    scendere nella stima izgubiti spoštovanje
    scendere al cuore ganiti
    scendere a patti, a più miti consigli popustiti

    6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
    scende la notte spušča se noč, noči se
    i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
    la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
    i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena

    7. šport
    scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)

    B) v. tr.

    1. spustiti, spuščati se; iti dol:
    scendere le scale iti dol po stopnicah

    2. nareč. spustiti, spuščati
  • scopa2 f metla:
    avere ingoiato il manico della scopa pren. držati se, kot bi metlo požrl
    essere magro come una scopa biti suh kot prekla
  • se1

    A) cong.

    1. če, ko:
    se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
    se Dio vuole končno
    se non altro vsaj
    se mai če, v kolikor
    se poi če, če pa

    2.
    se non razen, razen da, kot da:
    non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš

    3. ker (pač):
    se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti

    4.
    se anche, anche se čeprav, četudi:
    anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti

    5. kot:
    parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
    non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem

    B) m invar.

    1. če; pogoj:
    tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj

    2. če; dvom, negotovost:
    è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen)
  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost
  • sforzare

    A) v. tr. (pres. sfōrzo)

    1. gnati, priganjati, forsirati

    2. nasilno vdreti, vdirati:
    sforzare un cassetto, una porta vdreti v predal, skoz vrata

    B) ➞ sforzarsi v. rifl. (pres. mi sfōrzo) prisiliti se, prizadevati si:
    sforzarsi a stare tranquillo prizadevati si, da bi ostal miren