Franja

Zadetki iskanja

  • nōtte f

    1. noč:
    a notte ko se je znočilo
    da notte nočen, spalen:
    camicia da notte spalna srajca
    di notte ponoči
    di prima notte v prvih nočnih urah
    nel cuor della notte sredi noči
    sul far della notte ko se mrači
    giorno e notte stalno, nenehno
    la notte sulla domenica noč na nedeljo
    la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
    la prima notte prva (poročna) noč
    la notte santa sveta noč, Božična noč
    ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
    peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše

    2.
    notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
    notte movimentata nemirna, razburkana noč
    notte tranquilla mirna noč
    buona notte! lahko noč!
    notte bianca neprespana, prebedena noč
    passare la notte in bianco prebedeti
    far di notte giorno bedeti

    3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
    la notte dei tempi pradavnina

    4. pren. slepota
  • novanta

    A) agg. invar. devetdeset:
    avere novanta probabilità su cento ekst. imeti veliko verjetnost, biti zelo verjeten
    te l'ho detto e ripetuto novanta volte stokrat sem ti povedal

    B) m devetdeset:
    pren. pezzo da novanta velika živina; mafijaški boss
    essere sui novanta imeti jih okoli devetdeset (let)
    la paura fa novanta pren. strah ima velike oči
  • nōve

    A) agg. invar. devet:
    abito al numero nove stanujem na številki devet
    prendiamo l'autobus numero nove pojdimo z avtobusom številka devet, z devetico

    B) m invar.

    1. devet; devetica:
    la prova del nove mat. preizkus z devetico, devetični preizkus ekst. preizkusni kamen
    ha la pagella piena di nove v spričevalu so same devetice

    2. f pl. devet, deveta ura
  • novēlla f

    1. lit. novela

    2. knjižno novica:
    la buona novella relig. blagovest

    3. pravo novela; zakonsko dopolnilo, sprememba
  • nudo

    A) agg.

    1. gol, nag:
    a piedi nudi bos
    a testa nuda gologlav
    mezzo nudo napol nag
    nudo nato, nudo come un verme, nudo come mamma l'ha fatto popolnoma gol

    2. pren. gol:
    a occhio nudo s prostim očesom
    dorso nudo neosedlan (konj)
    spada nuda iz nožnice potegnjeni meč
    terra nuda gola zemlja

    3. pren. gol (brez okraskov, opreme):
    appartamento nudo neopremljeno stanovanje
    pareti nude gole stene

    4. pren. gol, pristen, odkrit:
    i nudi fatti gola dejstva
    la verità nuda e cruda gola resnica
    mettere a nudo razkriti, odkrivati

    5. knjižno nemočen

    B) m umet. akt
  • nullo

    A) agg.

    1. ničen, neveljaven:
    scheda elettorale nulla neveljavna glasovnica
    la sentenza è stata dichiarata nulla sodba je bila razveljavljena

    2. šport
    match nullo srečanje neodločeno

    B) agg. knjižno noben

    C) pron. knjižno nihče
  • nuvola f (nube) oblak (tudi pren.):
    nuvola di polvere oblak prahu
    andare per le nuvole, avere la testa fra le nuvole, vivere nelle nuvole pren. biti raztresen, živeti v oblakih
    cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov
  • o1 cong.

    1. ali (ločilno):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda; (za podkrepitev)
    vivo o morto živ ali mrtev
    o la va o la spacca kar bo, pa bo
    o la borsa o la vita! denar ali življenje!

    2. ali, oziroma (eksplikativno):
    la filosofia, o amore di sapienza filozofija ali ljubezen do modrosti
  • ōca f

    1. zool. gos:
    pelle d'oca kurja polt
    penna d'oca gosje pero
    porca l'oca! presneto!
    la canzone dell'oca stara zgodba, stara lajna
    passo d'oca voj. gosji korak
    gioco dell'oca igre človek ne jezi se
    ferrare le oche pren. početi kaj nemogočega

    2. pren. gos
  • ōcchio m (pl. -chi)

    1. oko:
    avere gli occhi dobro videti
    dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
    spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
    mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
    guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
    sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
    cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
    in un batter d'occhio v trenutku
    strizzare l'occhio pomežikniti
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
    a occhi aperti pren. zelo pazljivo
    chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
    a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
    guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
    come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
    a quattr'occhi na štiri oči
    a vista d'occhio vidno
    occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

    2. pogled, vid:
    tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
    colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
    a occhio e croce pren. približno
    gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
    fare l'occhio a privaditi se na
    dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
    saltare agli occhi pren. biti v oči
    a perdita d'occhio do koder seže pogled
    mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
    mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

    3. pren.
    costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

    4. pren. oko, občutek za lepo:
    anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
    pascer l'occhio pasti oči

    5. pren. oko, izraz:
    fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
    fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

    6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
    occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
    gli occhi del mondo javno mnenje
    agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
    perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
    avere buon occhio znati izbirati
    vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

    7. pren. pozor:
    occhio! pozor!
    occhio alle curve! pazi na ovinke!

    8.
    i due occhi del cielo sonce in luna
    i mille occhi del cielo zvezde
    occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
    trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
    occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
    occhio magico radio magično oko
    occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

    9. luknja, odprtina:
    occhi del formaggio luknje v siru

    10. bot. popek, očesce

    11. zool.
    occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

    12. arhit.
    occhio di bue volovsko oko
    uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

    13. miner.
    occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
    PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
    in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko
  • occupare

    A) v. tr. (pres. ōccupo)

    1. zasesti; zavzeti; okupirati:
    il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
    occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
    occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
    occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

    2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
    occupare la carica di segretario biti tajnik
    l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

    3. zasesti, zasedati prostor:
    le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
    occupare la vista pren. ovirati pogled

    4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
    occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

    B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

    1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
    occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
    occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

    2. zaposliti, zaposlovati se:
    occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

    3. (impicciarsi) vtikati nos:
    occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
  • odorare

    A) v. tr. (pres. odoro)

    1. duhati, vohati, zavohati

    2. pren. (fiutare) zavohati, uganiti, zaslutiti

    3. dišaviti

    B) v. intr.

    1. dišati

    2. pren. smrdeti:
    la faccenda odora di truffa zadeva smrdi po prevari
  • ōggi

    A) avv. danes:
    oggi a otto danes teden, čez teden dni

    B) m današnjost, sedanjost:
    la moda dell'oggi današnja moda
    dall'oggi al domani nenadoma, kar na lepem
  • oltre

    A) avv.

    1. onstran, preko:
    andare troppo oltre pren. iti čez; prekoračiti mero
    farsi oltre iti, stopiti naprej

    2. dlje (časovno):
    non è il caso di aspettare oltre ne kaže čakati dlje
    essere oltre negli anni, nell'età biti v letih

    B) prep.

    1. onstran, prek, čez:
    oltre la strada prek ulice, čez cesto
    oltre ogni limite, ogni dire pren. čez vsako mero
    paesi oltre cortina hist. dežele onkraj železne zavese

    2. več kot (časovno):
    aspetto oltre un'ora čakam že več kot uro

    3. poleg, povrh:
    oltre il vitto e l'alloggio pagano anche gli extra poleg hrane in stanovanja plačajo tudi posebne izdatke

    4.
    oltre a razen
  • ondulare

    A) v. tr. (pres. ondulo) narediti, delati valovito; ondulirati, kodrati:
    ondulare la lamiera kriviti valovito pločevino
    ondulare i capelli ondulirati, kodrati lase

    B) ➞ ondularsi v. rifl. (pres. mi ondulo) valovati
  • onorare

    A) v. tr. (pres. onoro)

    1. častiti, počastiti:
    onorare la memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onorare il padre e la madre spoštovati očeta in mater
    onorare qcn. con una nomina komu izkazati časti z imenovanjem
    onorare qcn. della propria amicizia komu izkazati čast s svojim prijateljstvom
    onorare i defunti počastiti spomin na pokojne

    2. relig. častiti

    3. izpolniti obveznosti, plačati, izplačati:
    onorare una cambiale plačati menico

    B) ➞ onorarsi v. rifl. (pres. mi onoro) (fregiarsi) šteti si v čast:
    onorarsi dell'amicizia di qcn. šteti si v čast prijateljstvo s kom
  • operaio

    A) m (f -ia; m pl. -ai) delavec, delavka

    B) agg.

    1. delavski:
    classe operaia delavski razred
    preti operai duhovniki delavci
    la classe operaia delavski razred

    2. zool.
    ape, formica operaia čebela, mravlja delavka
  • operare

    A) v. tr. (pres. ōpero)

    1. delati, izvršiti:
    operare miracoli delati čudeže

    2. med. operirati; izpeljati, izvesti operacijo:
    operare qcn. d'urgenza koga nujno operirati

    3. tekstil vtkati vzorce:
    operare la seta tkati vzorce v svilo

    B) v. intr.

    1. delovati, biti dejaven:
    operare contro qcn. delati proti komu, zoper koga
    operare a favore di qcn. delati v korist koga, komu v prid
    la ditta opera nel settore delle esportazioni podjetje dela v izvozu

    2. delovati, učinkovati

    3. voj. izvesti, izvajati operacije

    C) ➞ operarsi v. rifl. (pres. mi ōpero)

    1. (verificarsi) izvršiti se; dogoditi, dogajati se; priti, prihajati do:
    si è operato in lui un radicale mutamento pri njem je prišlo do globoke spremembe

    2. med. operirati se; dati se operirati; biti operiran
  • ordire v. tr. (pres. ordisco) tekstil snovati; pren. kovati:
    ordire la trama di un racconto zasnovati pripoved
    ordire una congiura kovati zaroto
  • orso m

    1. zool. medved:
    orso americano baribal, črni medved
    orso bianco severni, beli medved (Thalarctos maritimus)
    orso bruno rjavi medved (Ursus arctos)
    orso grigio sivi medved, grizli
    orso malese malajski, sončni medved (Helarctos malazanus)

    2. pren. medved, okornež, neroda; odurnež, nedružaben človek

    3.
    il ballo dell'orso pren. okorno, nerodno plesanje
    vendere la pelle dell'orso prima di averlo ucciso pren. delati račune brez krčmarja

    4. ekon. žarg. baisse