Franja

Zadetki iskanja

  • amico

    A) agg. (m pl. -ci) prijateljski, naklonjen; znan; zavezniški:
    intenzioni amiche prijateljski nameni
    viso amico prijateljski, znan obraz
    paese amico prijateljska dežela

    B) m (f -ca)

    1. prijatelj, prijateljica; dragi, draga:
    l'amico del cuore najljubši prijatelj
    amico d'infanzia prijatelj iz otroštva
    amico intimo intimni prijatelj
    amici per la pelle prijatelja do smrti
    l'amico dell'uomo najboljši človekov prijatelj
    PREGOVORI: dagli amici mi guardi Iddio che dai nemici mi guardo io preg. varuj me, Bog, pred prijatelji, pred sovražniki se bom že sam

    2. evfemistično ljubček, ljubimec

    3. pajdaš:
    è stato acchiappato sia lui che l'amico ujeli so tako njega kot njegovega pajdaša
  • ammaestrare v. tr. (pres. ammaēstro)

    1. učiti, uriti, vzgajati:
    ammaestrare nel canto učiti petja
    la storia ammaestra zgodovina uči

    2. dresirati
  • ammaliare v. tr. (pres. ammalio)

    1. uročiti, začarati

    2. očarati:
    la bellezza del luogo lo ammaliò očarala ga je lepota kraja
  • ammantare

    A) v. tr. (pres. ammanto) ogrniti s plaščem, pokriti, odeti; prekriti, prekrivati:
    le montagne ammantate di neve s snegom prekrite gore
    ammantare la verità prikriti resnico

    B) ➞ ammantarsi v. rifl. (pres. mi ammanto) ogrniti se s plaščem, odeti se:
    ammantarsi di virtù pren. narediti se, delati se krepostnega
  • ammazzare

    A) v. tr. (pres. ammazzo)

    1. ubiti, pobiti, pomoriti, usmrtiti:
    la pestilenza ammazzò molti abitanti kuga je pomorila veliko prebivalcev
    ammazzare il tempo, la noia pren. preganjati dolgčas

    2. zdelati, izčrpati:
    questo lavoro ci ammazza to delo nas izčrpava

    B) ➞ ammazzarsi v. rifl. (pres. mi ammazzo)

    1. ubiti se

    2. ubijati se, izčrpavati se
  • ammezzare v. tr. (pres. ammēzzo)

    1. razpoloviti, razpolavljati:
    ammezzare la via a qcn. priti komu naproti (na pol poti)
    ammezzare un fiasco di vino pletenko napolniti (ali izprazniti) do polovice

    2. napraviti, povedati napol
  • amministrare v. tr. (pres. amministro)

    1. upravljati, voditi; skrbeti (za), gospodariti:
    amministrare il patrimonio, i beni di qcn. gospodariti z imetjem nekoga
    amministrare lo Stato voditi, upravljati državo
    amministrare la giustizia soditi

    2. redko dati; primazati:
    amministrare una medicina dati zdravilo
    amministrare un ceffone primazati klofuto
  • ammodernare v. tr. (pres. ammodērno)

    1. prenoviti, prenavljati; predelati, prekrojiti (po najnovejši modi):
    ammodernare la foggia di un vestito prekrojiti obleko po najnovejši modi

    2. posodobiti, modernizirati, izpopolniti:
    ammodernare un metodo posodobiti metodo
  • ammollare2 v. tr. (pres. ammōllo) namočiti, namakati; mehčati:
    ammollare la biancheria namočiti perilo
  • ammorzare v. tr. (pres. ammōrzo) ugasiti, pridušiti, zmanjšati; pren. ublažiti, pomiriti:
    ammorzare il fuoco pridušiti plamen
    ammorzare la collera ublažiti jezo
  • amore m

    1. ljubezen:
    amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
    amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
    amore per un amico ljubezen do prijatelja
    essere tutto amore biti naklonjen
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    per amore di qcn. komu na ljubo
    fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
    per amore di qcs. zaradi:
    per amore di pace zaradi ljubega miru
    amore di sé sebičnost
    amor proprio samoljubje

    2.
    amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
    fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
    figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
    patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

    3.
    amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
    provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
    amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

    4. ljubezen, navezanost, pohlep:
    amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
    amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

    5.
    è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
    la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
    canta che è un amore čudovito poje

    6.
    amori pl. ljubezenske dogodivščine:
    non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
    PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
    chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
    l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec
  • ampliare v. tr. (pres. amplio) širiti, razširiti, večati, povečati:
    ampliare una strada razširiti cesto
    ampliare la propria cultura razširjati svoje znanje, razgledanost
  • analogo agg. (m pl. -ghi)

    1. analogen, podoben:
    la tua situazione è analoga alla mia tvoj položaj je podoben mojemu

    2. biol. analogen

    3. knjižno skladen, primeren:
    risposta analoga vprašanju primeren odgovor
  • anchilosato agg. med. otrdel v sklepih (tudi pren.):
    ha la memoria anchilosata spomin mu je otopel
  • ancorare

    A) v. tr. (pres. ancoro)

    1. usidrati, zasidrati

    2. pripeti, pričvrstiti, pritrditi (na kaj) (tudi pren.):
    ancorare qcs. alla parete pritrditi kaj na steno
    ancorare un ragionamento a principi logici indiscutibili utemeljiti sklep z neizpodbitnimi logičnimi načeli

    3. pren. ekon. vezati (valuto na drugo):
    ancorare la lira al dollaro vezati liro na dolar

    B) ➞ ancorarsi v. rifl. (pres. mi ancoro)

    1. usidrati se, zasidrati se

    2. pren. oprijeti se, okleniti, oklepati se:
    ancorarsi a una certezza oklepati se neke resnice
  • andamento m potek, potekanje:
    è prevedibile un buon andamento degli affari predvidevamo lahko, da bodo posli dobro potekali
    la situazione economica ha un andamento oscillante ekonomske razmere nihajo
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • anelare

    A) v. intr. (pres. anēlo)

    1. knjižno sopsti, sopihati:
    anelava per la gran corsa sopihal je zaradi hudega teka

    2. pren. težiti za čim, hlepeti, hrepeneti po čem:
    anelare alla libertà hrepeneti po svobodi

    B) v. tr.

    1. pesn. dajati iz sebe

    2. pren. hlepeti, hrepeneti:
    anelare la liberazione hrepeneti po osvoboditvi
  • anima f

    1. duša, duh:
    l'anima e il corpo duša in telo
    l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
    anima nera pren. brezvestnež
    non avere anima biti brezdušen
    cura di anime dušno pastirstvo
    darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
    essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
    rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
    rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
    tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
    toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
    vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
    all'anima! primojduš!
    volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
    giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči

    2. duša, oseba, človek:
    un paese di poche anime vas z nekaj dušami
    non c'è anima viva ni žive duše
    un'anima dannata zlobnež, hudobnež
    un'anima in pena nemiren, begajoč človek
    la buon'anima pokojnik, pokojnica

    3. duša, osrednji (notranji) del:
    l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla
  • animare

    A) v. tr. (pres. animo)

    1. oživiti, poživiti, razvneti:
    un continuo viavai anima le strade nenehen vrvež oživlja ulice
    un dolce sorriso le animò il volto blag nasmeh ji je zažarel na obrazu

    2. spodbuditi, vliti pogum:
    animare qcn. a un'impresa spodbuditi koga k nekemu dejanju
    animare qcn. a scrivere spodbuditi koga k pisanju
    animare gli scambi commerciali spodbuditi trgovinsko izmenjavo

    B) ➞ animarsi v. rifl. (pres. mi animo) oživeti, razvneti se:
    la discussione si animava sempre più diskusija se je vedno bolj razvnemala