missione f
1. relig. misijonarstvo, oznanjanje krščanstva (zlasti med drugoverci)
2. ekst. relig. misijon
3. odposlanstvo, misija:
indennità di missione pisarn. dodatek za ločeno življenje
missione diplomatica diplomatska misija
4. voj. naloga
5. ekst. poslanstvo:
considerare la professione medica come una missione gledati na zdravniški poklic kot na poslanstvo
Zadetki iskanja
- misura f
1. mera, merjenje:
prendere le misure meriti
prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?
2. mera (instrument za merjenje):
pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere
3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati
4. mera, umerjenost, preudarnost:
agire con misura delovati s pravo mero
non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
oltre misura, fuor di misura neumerjeno
passare la misura pretiravati
5. pren. mera, ukrep:
mezze misure polovični ukrepi
misure di sicurezza varnostni ukrepi
prendere, adottare misure ukrepati
6.
nella misura in cui če, v kolikor:
nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
a misura di po, po meri, primeren:
progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka
7. lit. mera
8. glasba (battuta) takt - misurare
A) v. tr. (pres. misuro)
1. meriti:
misurare a occhio pomeriti na oko
misurare la stanza pren. iti gor in dol po sobi
misurare un colpo dobro zadeti
misurare il vestito pomeriti obleko
2. pren. oceniti, ocenjevati; presoditi, presojati; pretehtati:
misurare le difficoltà presojati, tehtati težave
misurare le parole pren. tehtati besede
B) v. intr. meriti
C) ➞ misurarsi v. rifl. (pres. mi misuro)
1. biti umerjen, zmeren (v)
2. pren. pomeriti se (s) - mitigare
A) v. tr. (pres. mitigo)
1. olajšati, omiliti; ublažiti:
mitigare il dolore lajšati bolečino
mitigare la pena omiliti kazen
2. zmanjšati, znižati:
mitigare i prezzi znižati cene
B) ➞ mitigarsi v. rifl. (pres. mi mitigo) omiliti se; splahneti:
la sua furia si mitiga presto njegov bes hitro splahni - mōda f
1. obl. moda, gospodujoča noša; šege, navade:
moda per bambini otroška moda
la moda dei capelli lunghi moda dolgih las
2. ekst. moda, modna industrija, trgovina:
alta moda visoka moda
moda pronta konfekcija (oblačila)
mode pl. ženska oblačila
3.
di moda, alla moda moden, v modi, moderen:
quest'anno è di moda il verde letos je v modi zelena barva
abito alla moda modna obleka
tornare di moda biti spet moderen
uscire di moda priti iz mode - mōggio m (f pl. -gia) mernik (mera, posoda):
a moggia pren. na mernike, veliko
mettere la fiaccola sotto il moggio pren. biblijsko postavljati luč pod mernik (skrivati resnico pred drugimi) - moglie f žena, soproga:
dar la figlia in moglie dati hčer za ženo
dare i calzoni alla moglie pustiti ženi, da nosi hlače
prender moglie poročiti se, oženiti se
PREGOVORI: tra moglie e marito non mettere il dito preg. ne vtikaj nosu v družinske zadeve
moglie e buoi dei paesi tuoi preg. po ženo in vole samo v domači kraj - mōle1 f
1. gmota, masa; masivna zgradba:
la mole del K2 gmota gore K2
Mole Antonelliana arhit. Antonellijev stolp (v Torinu)
all'ombra della Mole pren. v Torinu
2. pren. razsežnost, obsežnost, velikost:
ho finito una notevole mole del lavoro končal sem precej dela - mondo1 agg.
1. olupljen, oluščen, očiščen:
voler la pera monda pren. pričakovati, da ti kaj pade v naročje kot zrela hruška
2. pren. čist - mondo2 m
1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj
2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet
3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!
4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet
5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba
6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti
7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet
8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat
9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi
10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas - moneta f
1. denar:
pagare in moneta sonante plačati v gotovini
pagare qcn. con la stessa moneta pren. komu vrniti milo za drago
prendere qcs. per buona moneta pren. vzeti kaj za čisto resnico
moneta senza conio pren. prevare, goljufije
2. denar, kovanec:
moneta forte konvertibilni denar
3. drobiž:
mi può dare mille lire in moneta? ali mi lahko zamenjate tisoč lir za drobiž? - montagna f
1. gora:
essere grande come una montagna pren. biti velik kot gora, zelo velik
tappa di montagna šport gorska etapa
la montagna ha partorito un topolino pren. tresla se gora, rodila se je miš
montagne russe igre toboganska železnica (v lunaparku)
2. hribi, planine, hriboviti svet:
villeggiare in montagna letovati v planinah
villaggio di montagna hribovska vas
3. pren. gora, velik kup:
ho una montagna di piatti da lavare oprati moram goro posode - montare
A) v. intr. (pres. monto)
1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
montare in bestia pren. pobesneti
montare in cattedra pren. modrijaniti
montare in collera pren. ujeziti se
montare in treno, in vettura stopiti na vlak
montare sulla nave vkrcati se
gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe
2. jezditi
3. dvigati se:
il sole monta sonce vzhaja
B) v. tr.
1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
montare le scale vzpenjati se po stopnicah
montare un cavallo zajahati konja
montare la guardia iti na stražo, stražiti
2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati
3. dvigati; povečati:
montare la panna tolči, stepati smetano
montare una notizia napihniti novico
montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem
4. veter. obrejiti
5. vdelati (dragulj)
6. navt. (doppiare) objadrati
7. film montirati
C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se - morale
A) agg.
1. moralen, nraven:
coscienza morale nravna zavest
ente morale pravna oseba
2. nraven, čist, pošten; nravstven:
aiuto morale moralna podpora
autorità morale moralna avtoriteta
scienze morali družbene vede
B) f
1. morala, etika
2. morala, nravnost
3. (moralni) nauk, pouk:
la morale della favola pren. pouk, morala zgodbe
C) m morala, duh, zavest, razpoloženje:
il morale è dei combattenti è alto morala borcev je visoka
essere giù di morale biti demoraliziran, malodušen - mordacchia f
1. nagobčnik
2. jezični precep (mučilna naprava):
mettere la mordacchia pren. natakniti nagobčnik, prisiliti k molku - mōrdere* v. tr. (pres. mōrdo)
1. ugrizniti, gristi:
mordere il freno pren. težko prenašati
mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati
2. nagristi, razjedati:
l'acido morde il ferro kislina razjeda železo
3. pren. zaslužiti
4. pren. zajedati se (v); mučiti:
un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize - mormorare
A) v. intr. (pres. mormoro)
1. šušteti; šumeti, šumljati; žuboreti
2. mrmrati, šepetati, šušljati
3. mrmrati, opravljati:
il paese è piccolo, la gente mormora pren. majhen, opravljiv kraj
B) v. tr. mrmrati, šepetati - mōrsa f
1. tehn. primež
2. pren. stisk; objem
3.
morse pl. nazobčani okraski
4. (mordacchia) jezični precep (mučilna naprava):
mettere la morsa a qcn. pren. natakniti nagobčnik, prisiliti koga k molku - mortificare
A) v. tr. (pres. mortifico)
1. ponižati, poniževati, žaliti; trpinčiti:
mortificare la carne trpinčiti meso, mrtvičiti čutnost
2. med. mrtviti
B) ➞ mortificarsi v. rifl. (pres. mi mortifico)
1. kaznovati se; trpinčiti se
2. relig. zatajevati, mrtvičiti se - mosca
A) f
1. zool. hišna muha (Musca domestica):
mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)
2.
essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
morire come le mosche pren. cepati kot muhe
non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!
3. pren. tečnež, nadležnež:
mosca cocchiera postavljač, samozvani šef
4. kozmet. (lepotna) muha
5. rib. muha
6.
mosca cieca igre slepe miši
PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo
B) agg. invar. šport mušje kategorije
C) m invar. šport atlet mušje kategorije