Franja

Zadetki iskanja

  • missione f

    1. relig. misijonarstvo, oznanjanje krščanstva (zlasti med drugoverci)

    2. ekst. relig. misijon

    3. odposlanstvo, misija:
    indennità di missione pisarn. dodatek za ločeno življenje
    missione diplomatica diplomatska misija

    4. voj. naloga

    5. ekst. poslanstvo:
    considerare la professione medica come una missione gledati na zdravniški poklic kot na poslanstvo
  • misura f

    1. mera, merjenje:
    prendere le misure meriti
    prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
    abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
    che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?

    2. mera (instrument za merjenje):
    pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere

    3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
    vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati

    4. mera, umerjenost, preudarnost:
    agire con misura delovati s pravo mero
    non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
    oltre misura, fuor di misura neumerjeno
    passare la misura pretiravati

    5. pren. mera, ukrep:
    mezze misure polovični ukrepi
    misure di sicurezza varnostni ukrepi
    prendere, adottare misure ukrepati

    6.
    nella misura in cui če, v kolikor:
    nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
    a misura di po, po meri, primeren:
    progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka

    7. lit. mera

    8. glasba (battuta) takt
  • misurare

    A) v. tr. (pres. misuro)

    1. meriti:
    misurare a occhio pomeriti na oko
    misurare la stanza pren. iti gor in dol po sobi
    misurare un colpo dobro zadeti
    misurare il vestito pomeriti obleko

    2. pren. oceniti, ocenjevati; presoditi, presojati; pretehtati:
    misurare le difficoltà presojati, tehtati težave
    misurare le parole pren. tehtati besede

    B) v. intr. meriti

    C) ➞ misurarsi v. rifl. (pres. mi misuro)

    1. biti umerjen, zmeren (v)

    2. pren. pomeriti se (s)
  • mitigare

    A) v. tr. (pres. mitigo)

    1. olajšati, omiliti; ublažiti:
    mitigare il dolore lajšati bolečino
    mitigare la pena omiliti kazen

    2. zmanjšati, znižati:
    mitigare i prezzi znižati cene

    B) ➞ mitigarsi v. rifl. (pres. mi mitigo) omiliti se; splahneti:
    la sua furia si mitiga presto njegov bes hitro splahni
  • mōda f

    1. obl. moda, gospodujoča noša; šege, navade:
    moda per bambini otroška moda
    la moda dei capelli lunghi moda dolgih las

    2. ekst. moda, modna industrija, trgovina:
    alta moda visoka moda
    moda pronta konfekcija (oblačila)
    mode pl. ženska oblačila

    3.
    di moda, alla moda moden, v modi, moderen:
    quest'anno è di moda il verde letos je v modi zelena barva
    abito alla moda modna obleka
    tornare di moda biti spet moderen
    uscire di moda priti iz mode
  • mōggio m (f pl. -gia) mernik (mera, posoda):
    a moggia pren. na mernike, veliko
    mettere la fiaccola sotto il moggio pren. biblijsko postavljati luč pod mernik (skrivati resnico pred drugimi)
  • moglie f žena, soproga:
    dar la figlia in moglie dati hčer za ženo
    dare i calzoni alla moglie pustiti ženi, da nosi hlače
    prender moglie poročiti se, oženiti se
    PREGOVORI: tra moglie e marito non mettere il dito preg. ne vtikaj nosu v družinske zadeve
    moglie e buoi dei paesi tuoi preg. po ženo in vole samo v domači kraj
  • mōle1 f

    1. gmota, masa; masivna zgradba:
    la mole del K2 gmota gore K2
    Mole Antonelliana arhit. Antonellijev stolp (v Torinu)
    all'ombra della Mole pren. v Torinu

    2. pren. razsežnost, obsežnost, velikost:
    ho finito una notevole mole del lavoro končal sem precej dela
  • mondo1 agg.

    1. olupljen, oluščen, očiščen:
    voler la pera monda pren. pričakovati, da ti kaj pade v naročje kot zrela hruška

    2. pren. čist
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • moneta f

    1. denar:
    pagare in moneta sonante plačati v gotovini
    pagare qcn. con la stessa moneta pren. komu vrniti milo za drago
    prendere qcs. per buona moneta pren. vzeti kaj za čisto resnico
    moneta senza conio pren. prevare, goljufije

    2. denar, kovanec:
    moneta forte konvertibilni denar

    3. drobiž:
    mi può dare mille lire in moneta? ali mi lahko zamenjate tisoč lir za drobiž?
  • montagna f

    1. gora:
    essere grande come una montagna pren. biti velik kot gora, zelo velik
    tappa di montagna šport gorska etapa
    la montagna ha partorito un topolino pren. tresla se gora, rodila se je miš
    montagne russe igre toboganska železnica (v lunaparku)

    2. hribi, planine, hriboviti svet:
    villeggiare in montagna letovati v planinah
    villaggio di montagna hribovska vas

    3. pren. gora, velik kup:
    ho una montagna di piatti da lavare oprati moram goro posode
  • montare

    A) v. intr. (pres. monto)

    1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
    montare in bestia pren. pobesneti
    montare in cattedra pren. modrijaniti
    montare in collera pren. ujeziti se
    montare in treno, in vettura stopiti na vlak
    montare sulla nave vkrcati se
    gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
    gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

    2. jezditi

    3. dvigati se:
    il sole monta sonce vzhaja

    B) v. tr.

    1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
    montare le scale vzpenjati se po stopnicah
    montare un cavallo zajahati konja
    montare la guardia iti na stražo, stražiti

    2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

    3. dvigati; povečati:
    montare la panna tolči, stepati smetano
    montare una notizia napihniti novico
    montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

    4. veter. obrejiti

    5. vdelati (dragulj)

    6. navt. (doppiare) objadrati

    7. film montirati

    C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se
  • morale

    A) agg.

    1. moralen, nraven:
    coscienza morale nravna zavest
    ente morale pravna oseba

    2. nraven, čist, pošten; nravstven:
    aiuto morale moralna podpora
    autorità morale moralna avtoriteta
    scienze morali družbene vede

    B) f

    1. morala, etika

    2. morala, nravnost

    3. (moralni) nauk, pouk:
    la morale della favola pren. pouk, morala zgodbe

    C) m morala, duh, zavest, razpoloženje:
    il morale è dei combattenti è alto morala borcev je visoka
    essere giù di morale biti demoraliziran, malodušen
  • mordacchia f

    1. nagobčnik

    2. jezični precep (mučilna naprava):
    mettere la mordacchia pren. natakniti nagobčnik, prisiliti k molku
  • mōrdere* v. tr. (pres. mōrdo)

    1. ugrizniti, gristi:
    mordere il freno pren. težko prenašati
    mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
    mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati

    2. nagristi, razjedati:
    l'acido morde il ferro kislina razjeda železo

    3. pren. zaslužiti

    4. pren. zajedati se (v); mučiti:
    un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
    il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
  • mormorare

    A) v. intr. (pres. mormoro)

    1. šušteti; šumeti, šumljati; žuboreti

    2. mrmrati, šepetati, šušljati

    3. mrmrati, opravljati:
    il paese è piccolo, la gente mormora pren. majhen, opravljiv kraj

    B) v. tr. mrmrati, šepetati
  • mōrsa f

    1. tehn. primež

    2. pren. stisk; objem

    3.
    morse pl. nazobčani okraski

    4. (mordacchia) jezični precep (mučilna naprava):
    mettere la morsa a qcn. pren. natakniti nagobčnik, prisiliti koga k molku
  • mortificare

    A) v. tr. (pres. mortifico)

    1. ponižati, poniževati, žaliti; trpinčiti:
    mortificare la carne trpinčiti meso, mrtvičiti čutnost

    2. med. mrtviti

    B) ➞ mortificarsi v. rifl. (pres. mi mortifico)

    1. kaznovati se; trpinčiti se

    2. relig. zatajevati, mrtvičiti se
  • mosca

    A) f

    1. zool. hišna muha (Musca domestica):
    mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
    mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
    mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
    mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
    mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

    2.
    essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
    fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
    morire come le mosche pren. cepati kot muhe
    non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
    saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
    mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

    3. pren. tečnež, nadležnež:
    mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

    4. kozmet. (lepotna) muha

    5. rib. muha

    6.
    mosca cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
    non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

    B) agg. invar. šport mušje kategorije

    C) m invar. šport atlet mušje kategorije