Franja

Zadetki iskanja

  • virulēnza f

    1. biol. virulenca

    2. pren. virulenca, zlobnost, strupenost:
    virulenza del linguaggio strupenost izrazov
  • visita f

    1. obisk:
    visita di dovere, di omaggio dolžnostni, vljudnostni
    visita privata, ufficiale zasebni, uradni obisk
    visita pastorale relig. kanonična vizitacija
    visita a un amico, a un malato obisk prijatelja, bolnika
    visita di S. Elisabetta pren. zelo dolg obisk
    visita del Signore pren. nesreča
    abito da visita popoldanska obleka
    biglietto da visita vizitka
    andare, essere in visita da qcn. iti h komu, biti pri kom na obisku
    fare visita a obiskati (koga)

    2. med. pregled:
    visita ambulatoriale, domiciliare ambulantni pregled, pregled na domu
    visita di controllo, generale, medica, specialistica kontrolni, splošni, zdravniški, specialistični pregled
    marcar visita voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled
    passare la visita dati se pregledati

    3. ekst. pregled, preiskava, inšpekcija:
    visita alle carceri, alla scuola inšpekcija zaporov, šolska inšpekcija
    visita doganale carinski pregled
    visita delle navi mercantili pregled, preiskava trgovskih ladij
  • vite1 f bot.

    1. (vinska) trta (Vitis vinifera)
    vite americana, selvatica (abrostine) divja trta (Vitis labrusca)
    vite bianca (brionia) bluščec (Bryonia dioica)
    grappoli, occhi, pampini, tralci, viticci della vite grozdi, očesca, listi, mladike, vitice trte
    piangere come una vite tagliata pren. jokati, da bi se kamen usmilil, da bi si oči izjokal

    2.
    vite del Canada, vergine srobotnik, vinika (Parthenocissus quinquifolia)
    vite nera bljušč, raboka (Tamus communis)
    vite d'orso gorenk, matejk, letečje, rdeča malenca (Vaccinium vitisidaea)
  • vittima f

    1. relig. daritvena žival

    2. pren. žrtev:
    vittima della fame, della guerra, del terremoto žrtev lakote, vojne, potresa
    vittima della strada žrtev prometne nesreče
    essere vittima di biti žrtev (česa)

    3. žrtev (nasilja, objestnosti):
    povera vittima! iron. ubožec!
    fare la vittima delati se žrtev
  • vivere*

    A) v. intr. (pres. vivo)

    1. živeti (biti pri življenju):
    cessare di vivere umreti

    2. živeti; preživljati se:
    vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
    vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
    vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
    vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
    Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
    vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
    vivere alla giornata živeti tjavendan
    non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
    vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
    vivere per qcn. živeti za koga
    vivere a sé živeti odmaknjeno

    3. živeti, obnašati se

    4. pren. živeti:
    vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu

    5. tisk
    vive! ostane, stet

    B) v. tr.

    1. živeti; preživeti, preživljati:
    vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
    vivere una vita serena živeti mirno

    2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
    vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
    vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)

    C) m (le sing.)

    1. življenje:
    amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje

    2. ekst. življenje (sredstva):
    il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
    PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
    chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
    chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori
  • vivo

    A) agg.

    1. živ:
    carne viva živo meso
    pianta viva zelena, cvetoča rastlina
    sepolto vivo pren. živ pokopan
    siepe viva živa meja
    a viva voce neposredno
    vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
    non c'era anima viva ni bilo žive duše
    essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
    farsi vivo javiti se; pokazati se

    2. ekst. živ (v rabi):
    lingua viva živi jezik
    uso vivo della lingua živa raba jezika

    3. živ, živahen:
    discussione viva živahna razprava
    ingegno vivo živahen um

    4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
    colore vivo živa barva
    viva compassione globoko sočutje
    vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
    ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
    cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

    5. pren. živ:
    acqua viva tok
    argento vivo živo srebro
    aria viva svež zrak
    calce viva živo apno
    forza viva fiz. živa sila
    a viva forza s silo
    opera viva navt. ugreznjena ladja
    roccia viva živa skala
    spese vive živi stroški; tekoči stroški
    spigolo vivo živi rob

    B) m

    1.
    vivi pl. živi (ljudje)
    non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

    2. živo; notranjost:
    nel vivo del cuore globoko v srcu
    entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
    pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

    3. gradb. živi rob

    4.
    al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
    dal vivo rtv v živo (oddaja)
  • vizio m (pl. -zi)

    1. pregreha:
    il vizio della pigrizia lenoba
    i sette vizi capitali relig. sedem naglavnih pregreh

    2. ekst. (stara, grda) navada; nagnjenje, strast
    il vizio del fumo kadilska razvada
    il bambino ha il vizio di succhiarsi il pollice otrok je navajen sesati palec

    3. anat. napaka, hiba

    4. ekst. napaka:
    vizio di fabbricazione tovarniška napaka
    vizio di ortografia pravopisna napaka

    5. pravo nepravilnost
  • vizioso

    A) agg.

    1. pregrešen

    2. pokvarjen

    3. ekst. nepravilen, napačen; netočen:
    circolo vizioso pren. začarani krog
    posizione viziosa del piede nepravilna lega stopala
    pronuncia viziosa napačna izgovarjava

    B) m (f -sa) pokvarjenec, perverznež
  • voce f

    1. glas:
    ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
    a gran voce kriče
    a una voce hkrati; pren. enoglasno
    a voce, a viva voce ustno
    voce forte, sommessa močen, pridušen glas
    un fil di voce tenek glas
    coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
    dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
    dar voce a un sentimento izraziti čustvo
    dare una voce a qcn. poklicati koga
    fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
    gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
    mutar voce mutirati
    parlare a mezza voce govoriti polglasno
    perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
    rifar la voce a qcn. oponašati koga

    2. ekst. (živalski) glas:
    la voce dell'usignolo slavčkov glas

    3. glas (glasbila):
    la voce dell'arpa glas harfe

    4. šum, šumenje, hrup:
    la voce del mare šumenje morja

    5. glas (oseba):
    una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

    6. beseda:
    darsi la voce dogovoriti se

    7. pren. glas, klic, vzgib:
    la voce del cuore srčni vzgib
    la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

    8.
    voci pl. prividi

    9. glas, mnenje:
    voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

    10. glas, govorice; vest:
    voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
    spargere la voce razširiti glas, vest

    11. jezik način:
    le voci verbali glagolski načini:
    voce attiva, passiva aktiv, pasiv

    12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
    voce dialettale narečni izraz
    voce nuova neologizem, nova beseda
    voce antiquata arhaizem
    una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

    13. postavka (seznama, obračuna)

    14. glasba glas; ekst. pevec:
    voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
    voce bianca otroški glas
    voce di petto, di testa prsni glas, falzet
    messa a quattro voci štiriglasna maša

    15. glasba interval

    16.
    voci pl. lovstvo vpitje gonjačev
  • voi

    A) pron.

    1. vi:
    beati voi! blagor vam!
    poveri voi! gorje vam!

    2. (s predlogom a)
    a voi! izvolite! prosim! vrsta je na vas!
    eccomi a voi sem že tu (vam na voljo)
    torniamo a voi vrnimo se k vaši zadevi

    3. (z raznimi predlogi)
    da voi pri vas, na vašem domu
    fate da voi storite sami
    abbiamo parlato di voi govorili smo o vas

    4. (kot subjekt v brezosebnih izrazih)
    quando voi pensate a tanta gente bisognosa če pomislimo na vse te ljudi, ki živijo v pomanjkanju

    B) m
    dare del voi vikati
  • volante2 m avto volan:
    asso del volante avtomobilski as
    sport del volante avtomobilizem
    stare al volante voziti avto
  • volontario

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. fiziol. hoten:
    muscolo volontario hotna mišica

    2. nameren; naklepen; prostovoljen:
    azione volontaria namerno dejanje
    esilio volontario prostovoljno izgnanstvo
    omicidio volontario naklepni umor

    3. spontan, samohoten

    4. prostovoljen

    B) m (f -ia; m pl. -ri) prostovoljec, prostovoljka; volonter, volonterka:
    soldato volontario, volontario voj. prostovoljec
    volontario del sangue krvodajalec
    volontario in servizio civile prostovoljec v civilni službi
  • volpe f

    1. zool. lisica (Vulpes):
    volpe argentata srebrna lisica (Vulpes fulva)
    volpe del deserto, della sabbia fenek, puščavska lisica (Fennecus zerda)
    volpe di mare lisičji som, morska lisica (Alopias vulpes)
    volpe rossa lisica (Vulpes vulpes)

    2. lisica (krzno)

    3. pren. lisjak, zvitež

    4. med. plešavost, alopecija

    5. bot. (golpe) snetivost
    PREGOVORI: con la volpe convien volpeggiare preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti
  • zēro

    A) agg.

    1. nič:
    il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

    2. nič, ničti:
    crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
    grado zero ničta stopnja
    l'ora zero ura nič; polnoč

    B) m

    1. nič, ničla:
    alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
    cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
    prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
    segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
    spaccare lo zero pren. natančno izračunati
    sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

    2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
    ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
    avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

    3. fiz. nič, ničla:
    zero assoluto absolutna ničla
    essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

    4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

    5. (znak) nič, ničla

    6.
    zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
    gli zero zero sette del fisco davčni vohljači
  • zōna f

    1. cona, pas; ekst. površina

    2. geogr. pas:
    zona climatica podnebni pas
    zona torrida vroči, tropski pas

    3. geol. območje:
    zona sismica potresno območje

    4. ekst. področje, območje, cona:
    zona agraria kmetijsko področje
    zona denuclearizzata voj. brezatomska cona
    zona calda pren. vroča cona
    zona di combattimento voj. bojna cona
    zona depressa ekon. nerazvito, pasivno področje
    zona franca prosta carinska cona
    zona di frontiera pravo obmejna cona
    zona d'influenza vplivno območje
    zona del libero scambio ekon. prostotrgovinska cona
    zona smilitarizzata pravo demilitarizirana cona

    5. območje, cona (v mestu):
    zona disco avto območje z omejenim parkiranjem
    zona industriale industrijska cona
    zona residenziale rezidenčna četrt
    zona del silenzio avto območje s prepovedjo zvočnega signaliziranja
    zona verde urban. zeleni pas, zelene površine
    zona verde, blu avto modra cona

    6. med. pasovec (izpuščaj)

    7. šport cona:
    difesa in zona conska obramba
    segnare in zona Cesarini pren. uspeti v zadnjem trenutku

    8. obl., hist. pas
Število zadetkov: 935