velocità f
1. hitrost, brzina:
a grande velocità zelo hitro
a grande, a piccola velocità železn. brzovozen, vozen
a tutta velocità z vso brzino; na vso moč
corse di velocità šport sprinterski teki
gara di velocità su pista šport hitrostna dirka (na dirkališču, v kolesarstvu)
velocità di crociera tehn. potovalna hitrost
prendere velocità pospešiti, pospeševati
2. fiz. hitrost, brzina:
velocità della luce, del suono svetlobna, zvočna hitrost
velocità angolare kotna hitrost
velocità commerciale ekonomična hitrost
velocità iniziale začetna hitrost
velocità di marcia potovalna hitrost
velocità media povprečna hitrost
velocità periferica obodna hitrost
velocità supersonica nadzvočna hitrost
3. avto hitrost, prestava:
ingranare la prima velocità dati v prvo hitrost
Zadetki iskanja
- vendetta f
1. maščevanje:
vendetta di sangue krvno maščevanje
far vendetta di kaj, koga maščevati
prendere vendetta maščevati se
2. kazen:
la giusta vendetta del cielo pravična božja kazen
ingiustizia che grida vendetta v nebo vpijoča krivica
misfatto che grida vendetta zločin, ki vpije po kazni - vendita f
1. prodaja:
vendita all'asta dražba
vendita per corrispondenza prodaja po pošti
vendita al dettaglio, al minuto prodaja na drobno
vendita all'ingrosso prodaja na debelo
vendita porta a porta akviziterska prodaja, prodaja na dom
vendita fallimentare stečajna prodaja
2. ekst. razprodaja:
vendita di fine stagione sezonska razprodaja
3. ekst. slabš. trgovanje:
la stampa ha denunciato la vendita del posto di direttore tisk je obsodil trgovanje z mestom direktorja
4. šport transfer (igralca v profesionalnem nogometu)
5. trgovina, prodajalna
6. hist. shajališče karbonarjev - vēnto m
1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo
2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok
3. metal. topli zrak
4. fiziol. evfemistično veter, plin
5. astr.
vento solare sončni veter
6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar - ventuno
A) agg. enaindvajset:
il giorno ventuno del mese enaindvajseti, enaindvajsetega v mesecu
B) m f enaindvajset:
le ventuno deveta ura zvečer
nel '21 enaindvajsetega leta - verga f
1. redko vejica, šiba:
tremare come una verga tresti se kot šiba na vodi
2. palica; šiba; navt. jadrnik:
verga del pendolo nihalo
3. knjižno pastirska palica
4. žezlo; palica:
la verga del mago čarovniška palica
verga di Mercurio (caduceo) Merkurjeva palica
fascio di verghe (fascio littorio) hist. liktorski sveženj (v starem Rimu), liktorski snop (v fašistični Italiji)
5. palica, ingot:
verga di ferro, d'oro železna, zlata palica
verga del tram ekst. tramvajska tračnica
6. zool.
verga d'oro modrinček (Polyommatus virgaurea)
7. bot.
verga d'oro zlata palica, zlata rozga, zlata šiba, trebuhovka (Solidago virgaurea)
8. pog. batina, penis - vērme m
1. črv:
verme dei bambini (ascaride) otroška glista
verme della farina (tenebrione) zool. mokar (Tenebrio molitor)
verme dei pavimenti zool. (Auchmeromya luteola)
verme solitario (tenia) zool. trakulja (Tenia solium)
essere nudo come un verme pren. biti gol ko ptič
2.
vermi pl. med. gliste
3. pog. gosenica; ličinka (sviloprejke)
4. pren. slabš. zavrženo, podlo bitje; ničvredno bitje, črv:
comportarsi da verme ravnati podlo, odvratno
5. pren. črv:
il verme della coscienza grizenje vesti
6. zool. členi polža
7. veter.
mal del verme (farcino) konjska smrkavost - vero
A) agg.
1. resničen, pravi
2. pravi, točen:
chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti
3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
fosse vero! ko bi bilo res!
non mi par vero ne morem verjeti
non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)
4. pravi, pristen:
vero oro pravo zlato
5. pren. pravi, iskren:
vera amicizia pravo prijateljstvo
un vero artista pravi umetnik
B) m
1. resnica:
a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
a dire, per dire il vero če naj bom iskren
orologio che dice il vero točna ura
essere nel vero ne motiti se
non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično
2. umet. narava:
disegno dal vero risba, upodobitev po naravi - via1 f
1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš
2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)
3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem
4. astr.
via lattea rimska cesta
5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)
6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot
7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon
8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi
9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri
10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani
11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod
12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti
13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti
14. zaključek; dokaz
15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan
16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti - viale m
1. drevored, bulvar; steza (v parku)
2.
il viale del tramonto pren. (telesni, umski) zaton:
un attore sul viale del tramonto igralec v zatonu - vibrione m med. vibrij:
vibrione del colera vibrij azijske kolere (Vibrio cholarae) - vigile
A) agg. čuječ, buden
B) m stražnik:
vigile del fuoco gasilec
vigile urbano mestni stražnik - vigna f
1. agr. vinograd:
terreno piantato a vigna zemlja, zasajena s trto
la vigna del Signore pren. Gospodov vinograd, Cerkev
vigna che non fa uva pren. nesposobnež; jalovo podjetje, početje
non essere terreno da piantar vigna pren. biti ničvreden, neresen, nesposoben
2. pren. vir dobička:
la vigna di Cristo pren. šalj. donosno početje, dobičkonosna dejavnost - vigore m
1. moč, čvrstost:
il vigore della giovinezza mladostna moč
vigore del terreno rodovitnost tal
vigore del vino moč vina
2. ekst. pren. energija, moč, čilost, krepkost; živost, živahnost
3. pravo veljavnost:
entrare in vigore stopiti v veljavo
essere in vigore biti v veljavi - villaggio m (pl. -gi)
1. vas:
idiota, scemo del villaggio vaški bebec, norec
2. ekst. naselje:
villaggio olimpico olimpijsko naselje
villaggio turistico turistično naselje - vincolo m
1. pravo služnost:
vincolo forestale gozdna služnost
vincolo ipotecario hipoteka
2. pren. obveza, obveznost:
vincolo del giuramento obveza sprejeta s prisego
3. pren. vez, zveza:
vincolo dell'amicizia prijateljska vez
vincolo del matrimonio zakonska zveza
i vincoli del sangue krvne vezi - vino m
1. vino:
vino bianco, rosé, rosso belo, roze, rdeče vino
vino da dessert, da pasto desertno, namizno vino
vino secco, abboccato, dolce suho, polsladko, sladko vino
vino nuovo, vecchio novo, staro vino
vino d'annata žlahtno vino
vino artefatto sadno vino
vino battezzato pren. šalj. krščeno vino
vino brulé kuhano vino
vino a denominazione d'origine controllata vino s kontroliranim poreklom
vino fatturato ponarejeno, nepristno vino
vino gasato, gassato umetno peneče se vino
vino mezzo, secondo patočno vino
vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona)
dire pane al pane e vino al vino pren. naliti čistega vina, reči bobu bob in popu pop
2. (sadno) vino:
vino di mele (sidro) jabolčnik
vino di riso sake
3. pren. pijanost:
i fumi del vino pijanost
avere il vino allegro, triste pren. v pijanem stanju biti vesel, žalosten
reggere il vino dobro prenesti vino
smaltire il vino prespati pijanost, strezniti se
PREGOVORI: buon vino fa buon sangue preg. vino poživlja kri - viōla1
A) f vijolica (Viola); vijolica (cvetlica):
un mazzolino di viole šopek vijolic
viola mammola babji stolček, dišeča vijolica (Viola odorata)
viola del pensiero mačeha (Viola tricolor)
B) agg. invar.
1. vijoličen
2. šport
giocatore, tifoso viola igralec, navijač Fiorentine
C) m invar.
1. vijolična barva
2. šport igralec Fiorentine - violazione f kršitev, kršenje; prelomitev; oskrunitev; onečaščenje:
violazione di un accordo kršitev dogovora
violazione di domicilio kršitev nedotakljivosti stanovanja
violazione di corrispondenza kršitev pisemske skrivnosti
violazione del segreto d'ufficio izdaja uradne skrivnosti
violazione di sepolcro oskrunitev groba
violazione di sigilli poškodovanje uradnega pečata
violazione di territorio kršitev nedotakljivosti ozemlja - vipera f
1. zool. gad (Vipera); kača:
vipera acquaiola (natrice) belouška (Natrix natrix)
vipera comune laški, rilčasti gad (Vipera aspis)
vipera dal corno modras (Vipera ammodytes)
vipera cornuta, della sabbia (ceraste) lefa, rogata kača (Aspis cerastes)
vipera del deserto puhnica (Bitis arietans)
vipera della morte (acantofide) smrtna kača (Acantophis antarcticus)
vipera soffiante kasava (Bitis lachesis)
2. pren. kača:
avere una lingua di vipera imeti strupen jezik
essere una vipera biti strupen kot kača
3. navt. vrsta čolna na vesla (v beneški laguni)