Franja

Zadetki iskanja

  • tubo m

    1. cev:
    tubo d'acciaio, di cemento armato, di ghisa, di gomma, di vetro jeklena, železobetonska, litoželezna, gumena, steklena cev
    tubo flessibile, rigido gibka, trdna cev
    tubo saldato, senza saldatura zvarjena, celovita cev
    tubo per condutture dell'acqua, del gas cev za vodovodno, plinsko napeljavo
    tubo gas prirobnica
    tubo lanciamine voj. torpedna cev
    tubo di scarico odtočna cev
    tubo di scappamento avto izpušna cev

    2. fiz., elektr., hidravl.
    tubo di Coolidge, Roentgen fiz. rentgenska cev
    tubo elettronico elektr. elektronka
    tubo fluorescente opt. fluorescenčna cev
    tubo indicatore elektr. številčna cev
    tubo oscillografico elektr. oscilografska elektronka
    tubo piezometrico hidravl. piezometrična cev
    tubo di Pitot hidravl. Pitotova cev
    tubo raggi catodici elektr. Braunova elektronka
    tubo termoelettronico elektr. elektronka s termokatodo
    tubo di Venturi hidravl. Venturijeva cev

    3. anat., zool.
    tubo alimentare, digerente prebavna cev, prebavni trakt
    tubo midollare, neurale mozgovni, živčni trakt

    4. bot. žila

    5. pren. pog. prav nič; figa (podkrepi izraz v nikalnih stavkih):
    non capire, non dire, non fare, non importare, non sapere, non valere un tubo ne razumeti, ne reči, ne narediti nič, ne pomeniti nič (pomeniti eno figo), ne vedeti, ne veljati nič (veljati eno figo)
  • tueggiare v. intr. (pres. tueggio) (dare del tu) tikati (koga)
  • tunnel

    A) m invar.

    1. predor, tunel:
    il tunnel del Sempione simplonski predor
    tunnel aerodinamico aerodinamični tunel, vetrnik
    tunnel di lavaggio pralni tunel
    tunnel serra agr. tunel

    2. pren. težek položaj; brezizhodnost:
    il tunnel della droga brezizhodnost zasvojenosti z mamili

    3. ekon. tunel (nihanje valut v odnosu do dolarja)

    4. šport
    fare un tunnel spustiti žogo nasprotniku med nogami (nogomet)

    B) agg. invar. tunelski:
    diodo tunnel elektr. tunelska dioda
    effetto tunnel tunelski efekt
  • tuo

    A) agg.

    1. tvoj

    2. tvoj, svoj:
    adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat

    B) pron. (v absolutni rabi):
    eccoti il tuo na, tu imaš svoje
    i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
    l'ultima tua tvoje zadnje pismo
    accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
    ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
    è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
    stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani
  • turbativa f pravo motenje:
    turbativa del possesso motenje posesti
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • ubbidire

    A) v. tr., v. intr. (pres. ubbidisco)

    1.
    ubbidire qcn., qcs. ubogati koga, kaj; pokoravati se komu, čemu:
    ubbidire alle leggi pokoravati se zakonom
    ubbidire alla mamma ubogati mamo

    2. ekst. ubogati, poslušati:
    ubbidire la voce della coscienza poslušati glas vesti

    B) v. intr.

    1. ubogati (žival):
    il cane ubbidisce al fischio del padrone pes uboga na gospodarjev žvižg

    2. ekst. pren. odgovoriti, odgovarjati; odzivati se (stroji, instrumenti):
    l'aereo non ubbidisce più ai comandi letalske komande so odpovedale
    un motore che ubbidisce al minimo colpo di pedale motor, ki reagira na najmanjši pritisk na pedal

    3. pren. ubogati, pokoravati se:
    la materia ubbidisce all'artista snov se pokorava umetniku

    4. pren. vdati, vdajati se, ukloniti, uklanjati se:
    ubbidire alla necessità ukloniti se potrebi

    5. knjižno biti pod, biti podložnik:
    i popoli che ubbidivano all'Austria narodi, ki so bili pod Avstrijo
  • ubi consistam tujka latinsko m

    1. izhodišče

    2. ekst. osnova, temelj:
    l'economia è l'ubi consistam del paese gospodarstvo je temelj dežele
  • uccēllo

    A) m

    1. zool. ptič, ptica:
    uccello acquatico, terragnolo vodna, kopenska ptica
    uccello stanziale, di transito stalna ptica, ptica selivka
    uccello di rapina ptica ujeda, ptica roparica
    uccello di bosco pren. ubežnik
    uccello di, del malaugurio pog. sova; pren. zlovešča ptica
    a volo d'uccello iz ptičje perspektive; pren. globalno
    uccello combattente togotnik (Philomacus pugnax)
    uccello lira lirorepec (Menura superba)
    uccello mosca kolibri (Trochilida)
    uccello del paradiso velika rajčica (Paradisea apoda)
    uccello del sole, dell'oceano tropik (Phaeton)
    uccello di S. Maria (martin pescatore) vodomec (Alcedo atthis)
    uccello sarto (ortotomo) krojaček (Orthotomus sutorius)

    2. pog. vulg. tič, moški ud

    B)
    uccelli pl. zool. ptiči (Aves)
  • UIL kratica

    1.
    Ufficio Internazionale del Lavoro Mednarodni urad za delo

    2.
    Unione Italiana del Lavoro Italijansko sindikalno združenje
  • ultimo

    A) agg.

    1. zadnji:
    l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
    termine ultimo zadnji rok
    in ultima analisi pren. končno, konec koncev
    ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
    in ultima istanza pren. navsezadnje
    all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
    gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
    dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
    le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
    arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
    avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
    dare l'ultima mano dokončati, dodelati
    non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
    esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
    essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
    esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

    2. ekst. zadnji, poslednji:
    fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

    3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
    l'ultima guerra zadnja vojna
    l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
    dell'ultima ora najnovejši
    ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
    sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

    4. daven

    5. knjižno oddaljen

    6. skrajen:
    le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

    7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
    l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
    l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
    non ultimo vreden, zaslužen
    di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

    8. pren. največji, najvišji:
    all'ultimo grado do najvišje stopnje
    portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

    9. pren. knjižno glaven, osnoven:
    ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

    B) m (f -ma)

    1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
    l'ultimo della classe najslabši učenec
    l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
    l'ultimo della lista zadnji na seznamu
    gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
    l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

    2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
    l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
    questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

    3. pren.
    all'ultimo, in ultimo na koncu
    da ultimo, sull'ultimo končno
    fino all'ultimo do konca
  • uōmo m (pl. uomini)

    1. antrop. človek (Homo sapiens):
    l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)

    2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
    i diritti dell'uomo človeške pravice
    a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
    l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
    l'uomo comune navaden človek
    l'uomo del medioevo srednjeveški človek

    3. človek, moški:
    a tutt'uomo pren. z vso močjo
    come un sol uomo pren. vsi skupaj
    da uomo moški:
    cappello da uomo moški klobuk

    4. človek; moški:
    uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
    uomo d'azione človek akcije
    uomo per bene poštenjak
    brav'uomo dober, pošten delavec
    uomo di classe prefinjen, izobražen človek
    uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
    uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
    uomo forte vodilna oseba
    uomo di gusto človek izbranega okusa
    uomo d'onore spoštovana oseba
    uomo di parola mož beseda
    uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
    uomo da poco, da nulla niče
    sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
    uomo di spirito duhovit človek, humorist
    da uomo a uomo med nama, povsem odkrito

    5. moški; mož:
    per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)

    6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
    uomo d'affari poslovnež
    uomo d'arma, di spada vojak
    uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
    uomo di corte dvorjan
    l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
    uomo di legge pravnik, odvetnik
    uomo di lettere književnik, literat
    uomo di mare pomorščak
    uomo di mondo svetovljan
    uomo navigato izkušen človek
    uomo d'onore evfemistično mafijaš
    uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
    uomo di panza mafijski šef
    uomo politico politik
    uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
    uomo di Stato državnik
    uomo di teatro dramatik

    7. človek, posameznik:
    il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček

    8. delavec:
    uomo di fatica težak
    l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
    l'uomo del latte, del pane mlekar, pek

    9. šport igralec (član moštva):
    uomo gol ključni igralec

    10. voj. vojak:
    uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
    uomo di guerra veteran

    11. navt. mornar, mož:
    uomo di mare morski volk
    uomo in mare! nekdo je padel v morje!

    12. človek, nekdo

    13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
    uomo radar aero kontrolor poletov
    uomo ragno človek iz gume, akrobat
    uomo rana človek žaba
    uomo sandwich živi plakat
    uomo siluro voj. živi torpedo
  • usanza f

    1. navada, običaj, šega:
    l'usanza dell'albero di Natale šega božične jelke

    2. navada, način; uzanca:
    all'usanza po:
    cucinare all'usanza cinese kuhati po kitajsko, na kitajski način
    attenersi alle usanze del paese držati se navad nekega kraja
    PREGOVORI: paese che vai usanza che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
  • utēnsile

    A) agg. deloven, obdelovalen:
    macchine utensili delovni stroji

    B) m orodje, priprava, delovna potrebščina; pribor:
    utensili di cucina kuhinjska posoda, pribor
    gli utensili del fabbro kovaško orodje
  • utile

    A) agg.

    1. koristen, primeren, uporaben:
    carico utile nosilnost
    prodotto utile contro i parassiti preparat proti zajedavcem
    tempo utile rok
    rendersi utile pomagati

    2. donosen; ugoden:
    dominio utile pravo pravica uživanja
    lavoro utile donosno delo
    vento utile ugoden veter

    B) m

    1. koristno:
    unire l'utile e il dilettevole združiti koristno s prijetnim

    2. korist

    3. ekon. dobiček; obresti:
    utile lordo, netto bruto, čisti dobiček
    partecipare agli utili di un'impresa biti soudeležen pri dobičku podjetja
    prestare denaro con un utile del 20% posojati denar z dvajsetodstotnimi obrestmi
  • vapore

    A) m

    1. kem., fiz. hlap, para:
    vapore acqueo vodna para
    vapori di iodio, di mercurio jodovi, živosrebrni hlapi

    2. vodna para:
    a tutto vapore pren. na vso moč, z vso paro
    bagno a vapore parna kopel
    caldaia a vapore parni kotel
    locomotiva a vapore parna lokomotiva

    3. navt. parnik

    4.
    vapori pl. meglica; hlapi:
    i vapori del vino vinski hlapi

    B) agg. invar. fiz.
    cavallo vapore konjska moč
  • varietà2 f gled. variete:
    artista del varietà varietejski artist:
    spettacolo di varietà zabavni program
  • vēcchio

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. star:
    essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem

    2. starejši:
    Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši

    3. star, uležan:
    luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
    vino vecchio staro vino

    4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
    le vecchie mura staro obzidje
    il vecchio testamento stara zaveza
    vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
    un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova

    5. star (zastaran, ukoreninjen):
    una vecchia abitudine stara navada
    il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
    una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
    la vecchia guardia stara garda

    6. pren. zastarel

    7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
    abito vecchio stara, ponošena obleka
    roba vecchia starina

    8. pren. previden; vešč:
    vecchia volpe pren. star lisjak
    essere vecchio del mestiere biti vešč v čem

    B) m (f -ia)

    1. starec, starejša oseba:
    ospizio dei vecchi dom za starejše občane
    i miei vecchi pog. moji starši

    2.
    vecchi pl. predniki

    3. staro, zastarelo
  • veleno m

    1. strup (tudi ekst.):
    amaro come il veleno grenek kot pelin
    l'aria delle città è satura di veleni zrak v mestih je zasičen s strupi
    cos'è il veleno che mi offri? kakšen strup pa mi ponujaš?
    il veleno del cobra kobrin strup
    andare in veleno, trasformarsi in veleno pren. postati, pretvoriti se v strup

    2. pren. strup; sovraštvo, mržnja:
    il veleno dell'invidia strup zavisti
    avere il miele sulla bocca e il veleno nel cuore za sladkimi besedami skrivati globoko sovraštvo
    avere del veleno contro qcn. kuhati jezo na koga
    avere il veleno in corpo gojiti globoko sovraštvo
    mangiare, masticare veleno požreti, požirati sovraštvo
    schizzar veleno (da tutti i pori), sputare veleno pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo

    3. pren. strupeno, zlobno namigovanje
  • veloce agg.

    1. hiter; uren; nagel:
    il veloce trascorrere del tempo hitro minevanje časa
    essere veloce come il lampo, come il vento biti hiter kot blisk, kot veter

    2. avv. hitro:
    gli anni fuggono veloci leta naglo bežijo

    3. glasba urno, hitro