Franja

Zadetki iskanja

  • spuntare1

    A) v. tr. (pres. spunto)

    1. otopiti, zlomiti (ost, konico); pristriči (lase, brke), priščipniti (cigaro)

    2. sneti

    3. pren. premagati (oviro)
    spuntarla uspeti, zmagati

    B) v. intr.

    1. pokazati se; pognati, poganjati

    2. vziti, vzhajati (sonce)

    3. pojaviti, pojavljati se

    C) ➞ spuntarsi v. rifl. (pres. mi spunto)

    1. odlomiti se (konica, vrh):
    spuntarsi contro qcs. ne prodreti v kaj; pren. biti brez učinka

    2. pren. pomiriti, pomirjati se; splahneti (jeza)

    Č) m (le sing.)

    1. vzhod (sončni, mesečev)

    2. začetek:
    allo spuntare del giorno ko se zdani
  • stagione f

    1. letni čas:
    stagione avanzata, inoltrata pozni letni čas
    mezza stagione pomlad, jesen
    abito da mezza stagione pomladanska, jesenska obleka

    2. ekst. meteor. letni čas, vreme:
    stagione calda, fredda, piovosa toplo, hladno, deževno vreme; pren.
    la bella stagione pomlad
    la buona stagione poletje
    la brutta stagione jesen
    la cattiva stagione zima

    3. čas:
    la stagione delle ciliege, dell'uva čas češenj, grozdja
    la stagione della semina, del raccolto, della vendemmia čas setve, pobiranja letine, trgatve

    4. sezona:
    alta, bassa stagione visoka, nizka sezona
    stagione morta mrtva sezona
    la stagione teatrale gledališka sezona
    i saldi fine stagione sezonska razprodaja

    5. šport sezona:
    stagione calcistica nogometna sezona

    6. pesn. čas; obdobje; leta
  • stallo m

    1. sedež; klop:
    gli stalli del coro korski sedeži

    2. šah pat pozicija:
    essere in una situazione di stallo pren. znajti se v slepi ulici
  • stato2 m

    1. država:
    stato monarchico, repubblicano monarhija, republika
    stato democratico, totalitario demokratična, totalitarna država
    stato federale, unitario zvezna, unitaristična država
    stato di diritto, di polizia pravna, policijska država
    stato cuscinetto tamponska država
    stato guida vodilna država
    stato del benessere država blagostanja
    affare di stato državna zadeva
    Capo dello stato državni poglavar
    colpo di stato državni udar
    Ferrovie dello stato državne železnice
    ragion di stato državni razlogi (raison d'Etat)
    scuola di stato javna šola
    Stati Uniti d'America Združene države Amerike
    uomo di stato državnik

    2. ekst. država (ozemlje)

    3. hist.
    Città stato mestna država, polis
  • stecca f

    1. palica:
    stecca del biliardo biljardna palica:
    una stecca falsa zdrsljaj (pri biljardu)

    2. ribja kost (steznika); rebro (dežnika); gladilka

    3. med. opornica, deščica (za naravnavanje zlomljenih udov)

    4. pren. napačna nota; žarg. kiks:
    fare una stecca napačno zapeti, zaigrati; kiksniti

    5. žarg. paket (10, 20 zavojčkov cigaret)

    6. šalj. biljardist
  • stiraggio m (pl. -gi)

    1. vlečenje:
    stiraggio del vetro tehn. vlečenje stekla

    2. likanje
  • stōria f

    1. zgodovina:
    storia greca, romana grška, rimska zgodovina
    storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
    cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
    il giudizio della storia sodba zgodovine
    alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
    passare alla storia postati del zgodovine

    2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik

    3.
    storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
    storia naturale naravoslovje

    4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
    ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
    anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko

    5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
    non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
    è la solita storia spet stara pesem

    6. zgodba, povest, pravljica:
    la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
    la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici

    7. izmišljotina; izgovor:
    non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno

    8.
    storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
    su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
    PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica
  • strapazzo m

    1.
    da strapazzo trpežen, poceni; pren. zanič:
    vestito da strapazzo trpežna obleka
    poeta da strapazzo slab pesnik, pesnikun

    2. napor, garanje:
    una vita di strapazzi garaško, trdo življenje
    rimettersi dagli strapazzi del viaggio opomoči si od naporov potovanja
  • strumento m

    1. instrument, orodje, naprava:
    strumenti chirurgici med. kirurški instrumenti
    gli strumenti del fabbro obrt kovaško orodje
    strumenti di bordo navt., aero navigacijski instrumenti
    strumento di misurazione merilne naprave
    strumento di precisione precizni instrumenti

    2. glasba glasbilo, instrument:
    strumenti a fiato, a bocchino, a pizzico, ad arco, a percussione pihala, trobila, brenkala, godala, tolkala

    3. pren. orodje

    4. pren. toskansko šalj. nemirnež, tečnež

    5. pravo instrument, notarski akt
  • su

    A) prep.

    1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
    è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
    comandare su tutti poveljevati vsem
    contare sulle dita prešteti na prste
    contare su qcn. računati na koga
    essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
    essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
    pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
    stare sulle spine pren. biti na trnih

    2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
    la marcia su Roma pohod na Rim
    le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
    andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

    3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
    opera su Cesare delo o Cezarju
    discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
    piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

    4. (za označevanje časa)
    sul calar del sole proti večeru
    sul far del mattino proti jutru
    sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
    essere, stare sul punto di biti na tem, da
    starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

    5. (za označevanje približne starosti)
    un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

    6. (za označevanje približne cene)
    la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

    7. (za označevanje približne teže in višine)
    pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
    è alto sui due metri visok je približno dva metra

    8. (za označevanje načina)
    scarpe su misura čevlji po meri
    credere sulla parola verjeti na besedo
    lavorare su ordinazioni delati po naročilu
    parlare sul serio govoriti resno
    stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

    9. (za označevanje snovi)
    dipinto su tela slika na platnu
    incisione su rame bakrorez

    10.
    su per po:
    arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

    B) avv.

    1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
    la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
    vieni su pridi gor
    un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
    un su e giù vrvež
    andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
    non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
    andare su pren. rasti (cene)
    tirare su i figli vzrediti otroke
    tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
    venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
    venire su bene lepo rasti, uspevati
    un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

    2.
    su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
    salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
    trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

    3. pleon.
    alzarsi, levarsi su vstati
    mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
    mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
    mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
    mettere su famiglia pren. poročiti se
    mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
    mettere su superbia pren. prevzeti se
    saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

    4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
    lì su, là su tam gori, tja gor
    qui su tu doli, sem dol
    poco su, poco giù približno

    5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
    su coraggio! le korajžno!
    su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

    6.
    in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
    guarda in su poglej gor!
    metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
    da Roma in su od Rima proti severu
    si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

    7.
    da su, di su od zgoraj
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod
  • sud m jug (tudi ekst.):
    gente del sud južnjaki
    profondo sud evfemistično nerazviti jug
  • sugo m (pl. -ghi)

    1. sok

    2. absol. kulin. omaka

    3. pren. bistvo, jedro; ekst. užitek, zadovoljstvo:
    il sugo del discorso bistvo razgovora
    senza sugo plehek, neslan
    storia senza sugo neslana zgodba
    a stare con lui ci trovo poco sugo v njegovi družbi se dolgočasim
  • suo agg.

    1. njegov, njen; svoj:
    ho preso per sbaglio la sua giacca pomotoma sem vzel njegov suknjič
    mi ha prestato i suoi libri posodil mi je svoje knjige

    2. pog. njegov, njen, svoj; ki mu (ji) je običajen:
    dopo i pasti si deve fumare la sua sigaretta po obroku mora pokaditi svojo cigareto

    3. svoj, primeren, pravi; odgovarjajoč, ustrezen:
    ogni cosa va fatta a suo tempo vse je treba storiti o svojem času
    una scatola con il suo coperchio škatla z odgovarjajočim pokrovom

    4. njegov, njen; vaš (v slavnostnih in vljudnostnih izrazih, v zaključku pisem):
    Sua Maestà Njegovo veličanstvo
    Sua Santità Njegova svetost
    sua devotissima Maria vaša vdana Marija

    5. absol. (v vrsti eliptičnih izrazov, zlasti v pogovornem jeziku):
    i suoi njegovi, njeni (starši, sorodniki, prijatelji, pristaši)
    abitare, stare sul suo stanovati, biti na svojem
    avere le sue dobiti svoje (batine)
    dilapidare tutto il suo zapraviti vse svoje premoženje
    dire la sua povedati svoje mnenje
    farne una delle sue pren. skuhati kaj
    pagare del suo plačati s svojim denarjem; pren. biti sam na izgubi
    passare le sue marsikaj doživeti (grenkega, neprijetnega)
    rispondo alla sua del 10 ottobre admin. odgovarjam na Vaše pismo z dne 10. oktobra
    stare dalla sua biti na njegovi (njeni) strani
    stare sulla sua biti ohol, neprijazen
  • suōno m

    1. glas, zvok:
    suono alto, basso visok, nizek zvok
    suono chiaro, cupo jasen, zamolkel zvok
    il suono del campanello, del martello glas zvonca, zvok kladiva
    muro del suono zvočni zid
    tecnico del suono film zvočni tehnik

    2. glasba zvok (glasbila):
    il suono del flauto, dell'organo zvok flavte, orgel

    3. jezik glas

    4. smisel, prizvok, ton

    5.
    al suono di, a suon di ob zvoku:
    marciavano al suono della tromba korakali so ob zvoku trobente
    fu accolto a suon di fischi sprejeli so ga z žvižganjem
  • superficie f

    1. površina, površje:
    la superficie di un muro površina zidu
    la superficie del mare, della terra površina morja, zemeljska površina

    2. pren. površina, zunanjost, videz:
    andare oltre la superficie delle cose ne se ustavljati pri videzu stvari

    3. ekst. površinski, zunanji sloj:
    una sottile superficie di colore tenek sloj barve

    4. ekst. površina:
    superficie agraria, forestale kmetijska, gozdna površina
    superficie edificabile zazidljiva površina

    5. mat. ploščina; ploskev:
    calcolare la superficie di un triangolo izračunati ploščino trikotnika
  • supērfluo

    A) agg. odvečen; nepotreben

    B) m (le sing.) odvečno; nepotrebno:
    eliminare il superfluo odpraviti odvečno
    fare a meno del superfluo shajati brez nepotrebnih stvari, odpovedati se nepotrebnemu
  • superiore

    A) agg.

    1. višji; gornji:
    la parte superiore gornji, višji del
    il piano superiore gornje nadstropje
    il corso superiore di un fiume gornji tok reke

    2. hist. južni (rimska provinca):
    Gallia Superiore Južna Galija

    3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
    merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
    vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)

    4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
    ingegno superiore izredni um
    essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci

    5. višji, višje stopnje:
    per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
    istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
    scuole medie superiori šol. višje srednje šole
    ufficiali superiori voj. višji oficirji

    6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
    un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
    l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
    è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba

    7.
    essere superiore a ne meniti se za:
    essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja

    B) m

    1. predstojnik; nadrejeni:
    rispettare i superiori spoštovati nadrejene

    2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica
  • sviluppo m

    1. razvoj, rast; razmah:
    sviluppo economico gospodarski razvoj
    essere in pieno sviluppo biti v polnem razmahu
    favorire, ritardare lo sviluppo pospeševati, zavirati razvoj

    2. razvijanje, obravnavanje (teme, motiva)

    3. biol. razvoj:
    sviluppo embrionale, post-embrionale embrionalni, postembrionalni razvoj
    sviluppo fisico e psichico del fanciullo otrokov telesni in duševni razvoj
    età dello sviluppo puberteta

    4. foto razvijanje

    5. mat.
    sviluppo d'una funzione razvijanje funkcije

    6.
    sviluppo di una strada dolžina ceste

    7. glasba izpeljava
  • svōlgere*

    A) v. tr. (pres. svōlgo)

    1. odviti, odvijati

    2. pren. razviti, razvijati

    3. izvršiti, izvrševati; opraviti, opravljati (dejavnost)

    B) svōlgersi v. rifl. (pres. mi svōlgo) odvijati se (tudi pren.):
    il filo si svolge dal rocchetto nit se odvija od motka
    la scena si svolge a Parigi all'inizio del secolo prizor se odvija v Parizu na začetku tega stoletja
  • tagliata f

    1. rez, rezanje:
    la tagliata del fieno košnja sena
    farsi dare una tagliata ai capelli ostriči se

    2. gozd. sekanje; poseka