Franja

Zadetki iskanja

  • dispiacere*

    A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)

    1. ne ugajati:
    non dispiacere še kar ugajati:
    lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč

    2. obžalovati, biti žal:
    ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
    ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
    se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
    se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer

    B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal

    C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
    fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
    provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
    prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela
  • dissanguare

    A) v. tr. (pres. dissanguo)

    1. pustiti, puščati kri

    2. pren. izčrpati, izžeti:
    l'eccessivo fiscalismo dissangua l'economia nazionale pretirano obdavčenje izžema državno gospodarstvo

    B) ➞ dissanguarsi v. rifl. (pres. mi dissanguo)

    1. izkrvaveti

    2. pren. ugonobiti, ugonabljati se; uničiti, uničevati se:
    si dissangua per il figlio vse bi dal za sina
  • dove

    A) avv.

    1. kje, kam:
    da, di dove od kod
    per dove kod

    2. kjer, kamor, koder

    3. nekje... nekje, drugje:
    dove più dove meno nekje več, drugje manj

    B) cong. če, ko:
    dove tu avessi bisogno, avvertimi če bi kaj potreboval, mi sporoči

    C) m invar. kraj, točno mesto:
    non sapere né il dove né il quando ne vedeti ne kje ne kdaj
    in ogni dove, per ogni dove vsepovsod
  • espressamente avv.

    1. jasno, izrecno

    2. nalašč:
    venni espressamente per vederti prišel sem nalašč zato, da bi te videl
  • ēssere*1

    A) v. intr. (pres. sono)

    1. biti, obstajati:
    Dio è Bog je
    Dio non è Boga ni
    bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
    non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

    2. živeti:
    c'era una volta živel je nekoč
    Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

    3. biti, zgoditi se:
    sarà quel che sarà kar bo, pa bo
    che sarà di me? kaj bo z mano?
    che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

    4. biti, priti:
    fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
    un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
    ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
    ci sei? pren. pog. jasno?

    5. biti; nahajati se, živeti v:
    allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
    essere al sicuro biti na varnem
    essere nei guai biti v škripcih
    siamo alle solite! pa smo spet tam!
    essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
    che ora è? koliko je ura?
    da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

    6. biti (kot kopulativni glagol):
    la balena è un mammifero kit je sesalec
    come se niente fosse meni nič tebi nič

    7. pog. tehtati:
    il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
    quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

    B) (v raznih predložnih zvezah)

    1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
    essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
    essere in gran numero biti v velikem številu
    essere in forse, in dubbio biti v dvomu
    se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
    essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
    essere di turno biti na vrsti
    essere di Trieste biti iz Trsta
    questo non è da voi to vam ni podobno
    essere di ritorno vračati se
    essere da più, da meno več, manj veljati

    2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
    è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
    è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
    non c'è nulla da dire ni kaj reči
    c'è da piangere človek bi se zjokal

    3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
    siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

    4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
    per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
    per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

    5. v. intr. impers.
    è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
    è come tu dici tako je, kot praviš
    beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi
  • ētte m (samo sing.)

    1. pog. nič (v nikalnih stavkih):
    non ci capisco un ette prav nič ne razumem

    2. pog. malo:
    c'è mancato un ette che non finisse per terra malo je manjkalo, pa bi padel
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • ferire v. tr. (pres. ferisco)

    1. raniti:
    ferire di coltello raniti z nožem
    ferire a morte smrtno raniti
    senza colpo ferire ne da bi uporabil orožje

    2. pren. prizadeti, užalostiti, raniti, prizadejati bolečino:
    ferire qcn. nell'orgoglio raniti ponos nekoga
  • fiatare v. intr. (pres. fiato)

    1. dihati

    2. pren. spregovoriti, pisniti, črhniti (zlasti v nikalnih stavkih):
    uscì senza fiatare odšel je, ne da bi črhnil
  • fine1

    A) f

    1. konec:
    la fine dell'ora konec šolske ure
    fine! inter. konec!
    è il principio della fine pren. to je začetek konca
    essere in fine di vita umirati
    alla fine končno
    alla fin fine konec koncev
    in fin dei conti navsezadnje
    che fine ha fatto la mia richiesta? pren. kako je z mojo zahtevo?

    2. smrt, konec:
    che fine terribile kakšna strašna smrt
    fare una brutta fine storiti hud konec, umreti nasilne smrti

    3. propad:
    correre verso la fine drveti v propad
    PREGOVORI: buona fine e miglior principio! preg. srečno novo leto!

    B) m

    1. namen, namera, cilj, smoter:
    prefiggersi, proporsi un fine zastaviti si cilj
    secondo fine skrita namera
    a che fine? čemu?
    a fin di bene z dobrim namenom
    a fine di da bi

    2. izid, konec, uspeh:
    condurre qcs. a buon fine kaj uspešno izpeljati
    storia a lieto fine zgodba s srečnim koncem
  • firma f

    1. podpis:
    apporre, mettere la firma podpisati
    firma chiara, illeggibile čitljiv, nečitljiv podpis
    firma per esteso podpis s polnim imenom
    raccogliere le firme zbirati podpise
    registro delle firme knjiga obiskovalcev
    far onore alla propria firma spoštovati sprejete obveznosti
    ci metterei la firma! pog. to bi pa rad videl!, srečen bi bil!

    2. veliko, ugledno ime:
    essere una grande firma biti veliko, priznano ime

    3. podpisovanje

    4. pooblastilo:
    avere la firma per qcn. biti podpisnik za koga

    5. pren. potrdilo; pristanek:
    per partire aspettiamo la vostra firma čakamo na vaš pristanek za odhod

    6. redko podjetje
  • frapporre*

    A) v. tr. (pres. frappongo) dati vmes (zlasti pren.):
    frapporre ostacoli ovirati
    frapporre indugi mečkati, zavlačevati

    B) ➞ frapporsi v. rifl. (pres. mi frappongo) vmešati se, posredovati; prekrižati, postaviti se na pot, zadržati:
    si frappose per evitare un litigio posredoval je, da ne bi prišlo do prepira
    si sono frapposte nuove difficoltà pojavile so se nove težave
    un fatto nuovo si frappose alla decisione novo dejstvo je prekrižalo odločitev
  • fregola f

    1. pojanje

    2. močna želja, sla:
    andare, essere in fregola čutiti močno željo:
    gli ha preso la fregola di fare il giornalista zgrabilo ga je, da bi postal novinar
  • gabēlla f star. carina, trošarina:
    fare lo sciocco per non pagare gabella pren. delati se neumnega, da bi se izognil nevšečnostim
  • gatto m (f -ta)

    1. zool. maček (Felis catus)
    gatto selvatico divja mačka (Felis silvestris)

    2.
    gatto frustato pren. polit cucek
    mal gatto lisjak, prevejanec, tat
    essere come cani e gatti biti si kot pes in mačka
    essere in quattro gatti biti v majhnem številu, biti le za vzorec
    musica da gatti pren. mačja godba, kot bi mačko vlekel za rep
    gatto a nove code hist. bič
    il Gatto con gli stivali Obuti maček

    3. voj. hist. oven

    4.
    gatto delle nevi snežni teptalnik

    5.
    gatto selvaggio divja stavka
  • gradire

    A) v. tr. (pres. gradisco) sprejeti z zadovoljstvom:
    gradisci l'augurio mio più sincero prejmi moja najiskrenejša voščila (v vljudnostnih frazah)
    gradirei una tazza di caffè rad bi skodelico kave (za izražanje prošnje)

    B) v. intr. biti všeč:
    non mi gradisce affatto uscire con questo tempo v takem vremenu me res ne mika hoditi ven
  • grinta f

    1. namrščen, divji obraz:
    ha una grinta da far paura tako je namrščen, da bi se ga človek ustrašil

    2. ekst. odločnost, borbenost, agresivnost:
    un atleta che ha grinta zelo borben tekmovalec
  • gusto m

    1. okus

    2. okus; užitek:
    un cibo privo di gusto jed brez okusa
    fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
    mangiare di gusto jesti z užitkom
    è di mio gusto po mojem okusu je

    3. veselje, zadovoljstvo:
    ridere di gusto veselo se smejati
    ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
    ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
    avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
    prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati

    4. okus, nagnjenje:
    sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
    sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
    PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    5. okus; čut, občutek:
    formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
    avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
    di buon gusto dobrega okusa
    di cattivo gusto slabega okusa, cenen
    scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom
  • igiēnico agg. (m pl. -ci)

    1. higieničen, higienski:
    assorbente igienico higienski vložek

    2. higienski:
    impianti igienici gradb. sanitarije

    3. pren. pog. primeren, priporočljiv:
    è furioso; sarebbe igienico evitarlo besen je; priporočljivo bi se ga bilo izogibati
  • impazzire v. intr. (pres. impazzisco)

    1. noreti, znoreti, zblazneti (tudi pren.):
    impazzire d'amore ponoreti od ljubezni
    impazzire per qcs., dietro qcs. noreti za čim, kaj strastno želeti
    cose da far impazzire saj to je noro! človek bi znorel!
    il testo mi fa impazzire od tega besedila se mi bo zmešalo

    2. ponoreti; neobvladljivo delovati:
    la bussola è impazzita kompas je ponorel, ne kaže severa
    per il Ferragosto il traffico impazzisce za Veliki šmaren zavlada v prometu prava zmešnjava