pēlle f
1. koža; polt:
avere la pelle dura pren. imeti debelo kožo
avere la pelle d'oca imeti kurjo polt
a fior di pelle na površini, površinsko
avere i nervi a fior di pelle pren. biti skrajno napet
essere pelle e ossa biti sama kost in koža
fare la pelle lustra pren. rediti se
non essere più nella pelle pren. biti ves iz sebe (od veselja, nestrpnosti ipd.)
non voler essere nella pelle di qcn. pren. ne želeti biti v koži koga
2. ekst. lupina, koža:
levare la pelle olupiti
3. (živalska) koža; strojena koža, usnje:
borsa di pelle usnjena torba
scarpe di pelle lucida lakirani čevlji
pelle da tamburo pren. brezobzirnež, brezvestnež
4. skorja; vrhnja plast, površina:
la pelle del muro površina zidu
pelle di diavolo tekstil groba bombaževina
pelle di seta tekstil groba svilena tkanina
pelle d'uovo tekstil fini muslin
dare la prima pelle prvič pobeliti, pobarvati ipd.
in pelle pren. na površini
pelle pelle pren. površno
5. pren. življenje:
amici per la pelle neločljivi prijatelji, prijatelji z dušo in telesom
far la pelle (a) ubiti koga
giocare sulla pelle di qcn. igrati se z življenjem nekoga
lasciarci la pelle umreti
riportare la pelle a casa, salvare la pelle rešiti si kožo, življenje
Zadetki iskanja
- pennina1 f
1. pomanjš. od ➞ penna peresce
2. bot.
pennina del paradiso balovina (Stipa pennata) - pentola f
1. lonec:
pentola a pressione ekonom lonec
avere la pentola al fuoco pren. biti preskrbljen
fare la pentola a due mani dati roke na bok
qualcosa bolle in pentola pren. nekaj se kuha
sapere che cosa bolle in pentola vedeti, kaj se pripravlja
2. (poln) lonec:
bollire come una pentola di fagioli pren. kar naprej žebrati
cavare gli occhi dalla pentola prilastiti si najboljši del česa
PREGOVORI: il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan - per prep.
1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah
2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati
3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču
4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta
5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin
6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?
7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati
8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu
9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov
10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo
11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva
12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe
13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja
14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!
15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči
16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati
17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno - peracottaio m (pl. -ai) toskansko prodajalec pečenih hrušk:
fare la figura del peracottaio osramotiti se, izpasti bedno - periodare
A) v. intr. (pres. periodo) lit. oblikovati periode, stavke; izražati se
B) m perioda, stavčna konstrukcija; način izražanja, slog:
il periodare del Boccaccio lit. Boccacciova perioda - permanere* v. intr. (pres. permango)
1. trajati, osta(ja)ti, biti še naprej:
le condizioni del tempo permangono instabili vremenske razmere so še naprej nestalne
2. dolgo se zadržati - pernice f zool.
pernice bianca snežni jereb, belka (Lagopus mutus)
pernice grigia (starna) poljska jerebica (Perdix perdix)
pernice rossa skalna jerebica, kotorna (Alectoris rufa)
pernice del deserto stepna kokoška (Pterocles) - petrōlio m kem. petrolej, nafta:
petrolio grezzo surova nafta
estrazione del petrolio črpanje nafte
lampada a petrolio petrolejka - piastra f
1. plošča:
le piastre della corazza plošče oklepa
piastra di un accumulatore elektr. akumulatorska plošča
piastra del fornello plošča štedilnika
piastra di terra elektr. ploščno ozemljilo
2. piaster (denarna enota) - piattēllo m
1. pomanjš. od ➞ piatto krožniček:
il piattello del candeliere obroček na svečniku
2. šport golob:
tiro al piattello streljanje na goloba - piatto
A) agg.
1. raven; ploščat; plitev:
barca a fondo piatto čoln z ravnim dnom
angolo piatto mat. iztegnjeni kot
2. pren. plitev, enoličen, pust
B) m
1. krožnik:
un piatto di pastasciutta krožnik paštašute
2. kulin. jed:
piatto forte glavna jed
piatto tipico specialiteta
piatto del giorno pripravljena jed
3. igre vložek
4.
piatti pl. glasba činele, rene - pidōcchio m (pl. -chi)
1. zool. uš:
pidocchio dell'uomo bela uš (Pediculus humanus)
pidocchio del pube (piattola) sramna uš, kršelj (Phthirus pubis)
2. ekst. uš
3. pren. slabš. bednež, skopuh:
pidocchio rifatto naduti parveni, povzpetnik - piè m
1. knjižno okr. od ➞ piede:
a piè pari sonožno
saltare qcs. a piè pari pren. kaj povsem izpustiti, namenoma prezreti
2.
a piè di spodaj, pod:
a piè di pagina na strani spodaj
a piè del monte pod hribom:
a ogni piè sospinto zelo pogostoma
3.
piè di porco gozd. maček - pipa1 f
1. pipa:
pipa di radica pipa iz korenine drevesaste rese
pipa di schiuma pipa iz morske pene
caricare la pipa natlačiti pipo
fumare la pipa kaditi pipo
2. pipa (vsebina)
3. ekst.
la pipa del vetraio steklarska pipa
4. šalj. debel nos, kumara
5. žarg. graja
6. voj. žarg. našiv (artileristov, inženircev itd.)
7. jezik (pipetta) strešica - piuma
A) f
1. pero; ekst. pren. krilo, perut:
leggero come una piuma lahek kot pero
le piume del desiderio krila poželenja
2. puh:
ha messo le prime piume zrasla mu je prva brada
B) agg. invar. šport
peso piuma peresna kategorija
C) m invar. šport peresna kategorija - placca f
1. kovinska ploščica
2. plaketa
3. alpin. gladka stena
4. med. plošča, plak:
placca del Peyer Peyerjev plak
5. geol. kepa, gruda - plafond tujka franc. m invar.
1. gradb. strop, plafon
2. aero (tangenza) najvišja dosegljiva točka
3. pren. plafon; limit, meja:
il plafond del credito limit posojila - pōi
A) avv.
1. potem, zatem (časovno):
o prima o poi non fa differenza prej ali potem ni nobene razlike
il giorno del poi pren. šalj. nikoli, o svetem nikoli
prima o poi prej ali slej
a poi drugič, pozneje
in poi poslej:
d'ora in poi odslej naprej
per poi za pozneje
il giorno, la settimana, il mese, l'anno poi dan, teden, mesec, leto zatem
2. potem (prostorsko):
prima c'è l'incrocio, poi la piazza najprej je križišče, potem trg
3. poleg tega, pa:
quanto poi al compenso se ne riparlerà kar zadeva plačilo, se bomo domenili pozneje
4. no, torej, pa, vendar:
ti decidi poi a venire? no, boš prišel ali ne?
B) m bodočnost, prihodnost:
il prima e il poi preteklost in prihodnost
il senno del poi poznejše izkušnje - polmone m
1. anat. pljuča:
allargarsi i polmoni pren. priti do sape
gridare a pieni polmoni vpiti na ves glas, na vsa pljuča
rimetterci i polmoni zastonj se truditi
2. med.
polmone d'acciaio železna pljuča
3. pren. pljuča:
i boschi sono i polmoni del paese gozdovi so pljuča dežele
4. pren. spodbujevalec