onore m
1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda
2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati
3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo
4. relig. čaščenje
5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige
6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu
7. igre honer (npr. pri bridgeu)
Zadetki iskanja
- ōpera f
1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi
2. delo, delovanje, učinek
3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti
4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela
5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev
6. dobrodelna ustanova
7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej
8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza
9. voj. utrdba
10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina
11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče
12. ekst. operno gledališče - operato
A) agg. vzorčast:
cuoio operato vzorčasto usnje
B) m
1. delo, dejavnost, ravnanje:
rendere conto del proprio operato poročati o svojem delu
2. operirani bolnik - ordine m
1. vrsta, red, razpored:
dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
persona d'ordine redoljubna oseba
essere in ordine biti urejen
turbare l'ordine pubblico motiti javni red
con ordine, in ordine, per ordine po vrsti
2. voj. razpored, razvrstitev
3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
ordine d'idee način razmišljanja
ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
ordine di alberi (filare) vrsta dreves
ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)
4. red, razred, kategorija; sloj:
l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija
5. relig. red:
ordini mendicanti beraški redovi
6. relig. (sveti) red
7. biol. red
8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
di second'ordine drugorazreden, zanič
in ordine a kar zadeva, glede
9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
ordine del medico zdravnikov predpis
ordine di pagamento plačilni nalog
fino a nuovo ordine do nadaljnjega
parola d'ordine geslo; pren. navodilo
ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje
10. trgov. naročilo - orlo m
1. rob:
pieno fino all'orlo do roba, do vrha poln
essere sull'orlo della disperazione pren. biti na robu obupa
essere, trovarsi sull'orlo del precipizio pren. biti na robu propada
sull'orlo del fallimento na robu bankrota, tik pred stečajem
2. rob, robljenje pločevine - ōro m
1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta
2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu
3. zlato rumena barva
4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti - ōrto1 m vrt:
orto botanico botanični vrt
orto forestale drevesnica
orto secco herbarij
la via dell'orto pren. najlažja pot
coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini - ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)
1. anat. kost:
avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
essere di buon osso pren. biti odporen
essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
in carne e ossa osebno
farci l'osso pren. navaditi se (na)
rimetterci l'osso del collo pren. propasti
osso duro da rodere pren. trd oreh
una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
un sacco d'ossa pren. suh ko smrt
2. kost (zaklane živali):
carne senz'osso meso brez kosti
un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija
3. zool.
osso di balena (fanone) kitov vos
4. koščica:
l'osso della pesca breskova koščica - ostare v. intr. (pres. ōsto) pisarn. biti na poti, ovirati:
nulla osta alla nomina del nuovo direttore nič ne ovira imenovanja novega direktorja - ostensore m prikazovalec; predlagatelj:
l'ostensore del decreto predlagatelj odredbe - ōtto
A) agg.
1. osem:
dare gli otto giorni dati odpoved (z osemdnevno najavo)
in quattro e quattr'otto pren. en dva tri, v hipu, kot bi mignil; ekst. z lahkoto
2. osem, osmica:
abita al numero 8 stanuje na osmici
prenda il numero otto stopite na osmico
corpo otto tisk osmica (stopnja, velikost črk)
B) m invar.
1. osem; osmica:
l'otto del mese osmega v mesecu
l'interesse dell'otto per cento osemodstotne obresti
oggi a otto danes teden
ho preso un otto in latino šol. v latinščini sem dobil osmico
2.
otto volante (montagne russe) železnica (v lunaparku)
3. šport osmerec - padrone m (f -na)
1. gospodar:
padrone di casa hišni gospodar
salutare il padrone, la padrona di casa posloviti se
padrone del vapore šalj. veleindustrialec
2. delodajalec, podjetnik:
cercar padrone iskati službo
non aver padrone, padroni biti prost, neodvisen
padrone di bottega šef (v odnosu do podrejenih)
3. (absolutni) gospodar, vladar:
credersi padrone del mondo pren. domišljati si bogvekaj
essere padrone in casa propria biti gospodar v lastni hiši
farla da padrone obnašati se kot gospodar
sei padrone di andare o di restare lahko greš ali ostaneš, kot ti je ljubo
essere padrone di una materia pren. dobro obvladati snov
PREGOVORI: l'occhio del padrone ingrassa il cavallo preg. gospodarjeve oči konja redijo - pala1 f
1. lopata:
con la pala pren. na veliko, z lopato
2. ekst. lopata:
la pala del remo lopata vesla
ruota a pale kolo na lopate - palla1 f
1. krogla; obla:
palla del mondo pog. zemeljska obla, globus
palla dell'occhio pog. očesno zrklo
palla di lardo pren. debeluh
palla di neve snežna kepa
palla di piombo pren. svinčena krogla
2. krogla, žoga:
palla da biliardo biljardna krogla
palla da tennis teniška žogica
a palla ferma pren. ko je igre konec, ko je vse končano
palla buona, palla goal šport priložnost za zadetek
mancare una palla zamuditi priložnost (tudi pren.);
non essere in palla šport ne biti v formi
prendere la palla al balzo pren. izkoristiti ugodno priložnost
3. (kaznjenčeva) krogla:
essere una palla al piede per qcn. biti komu v nadlego, koga ovirati
4. voj. krogla; granata
5. volilna kroglica
6.
palle pl. vulg. jajca:
rompere le palle a qcn. koga nadlegovati
che palle! kakšna jajca!, dolgčas pa tak! - pallone m
1. poveč. od ➞ palla velika žoga
2. žoga; balon:
gonfio come un pallone okrogel kot balon
pallone gonfiato pren. puhloglavec
gioco del pallone šport nogomet
3. aero balon:
pallone frenato voj. zaporni balon
pallone sonda sondni balon
pallone stratosferico stratosferski balon
4. bot.
pallone di maggio kačji les, kozja pogačica, tršljika (Viburnum opulus)
5. balon (trebušasta steklenica) - palma2 f
1. bot. palma: dateljnova palma (Phoenix dactylifera)
palma da cocco kokosova palma
palma dum dum palma (Hyphaene thebaica)
2. relig. palmova, oljčna veljica:
domenica delle palme cvetna nedelja
3. pren. nagrada; zmaga:
conseguire, riportare la palma zmagati, dobiti nagrado
la palma del martirio relig. mučeniška palma, krona - pancia f (pl. -ce)
1. pog. trebuh:
ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
a pancia all'aria ležeč vznak
a pancia vuota tešč
grattarsi la pancia pren. lenariti
predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha
2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
la pancia del fiasco trebuh steklenice
PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame - pancōtto m kulin. popara:
essere di pancotto pren. biti slabič
ha del pancotto al posto del cervello pren. možgani se mu kisajo - panda m invar. zool. (panda minore) mačji medved, mali panda (Ailurus fulgens)
panda gigante (orso del bambù) bambusni medved, orjaški panda (Ailuropoda melaunoleca) - pane1 m
1. kruh:
impastare il pane mesiti kruh
cuocere il pane peči kruh
pane fresco svež kruh
pane stantio star kruh
pane bianco bel kruh
pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
buono come il pane dober kot kruh
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
guadagnarsi il pane služiti kruh
mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
perdere il pane biti ob delo
rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
2. kulin.
pan di Spagna kolač
3. pren. duševna hrana:
mangiare il pane pentito kesati se
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati
4. ekst.:
un pane di burro štruca masla
pani di metallo kovinske palice
5. bot.
albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)