mōssa f
1. kretnja; ekst. voj. premik, premikanje:
spiare le mosse del nemico skrivaj opazovati sovražnikovo premikanje
2. gib, kretnja, gesta
3. pren. akcija, poteza, korak:
mossa falsa, errata narobe, zgrešena poteza
4. pren. začetek:
essere sulle mosse (di) biti na tem, da
prendere le mosse da začenjati s
5. šah poteza:
scacco matto in due mosse šah mat v dveh potezah
rubare la mossa prehiteti nasprotnika
Zadetki iskanja
- motore
A) agg. (f -trice) gibalen, gonilen, ki poganja, motoren:
albero motore avto gonilna gred
forza motrice gonilna sila
nervo motore anat. gibalni živec
B) m
1. filoz. gibalo, počelo:
primo motore Bog
2. pren. gibalo; vzrok
3. tehn. motor:
motore a combustione esterna motor z zunanjim izgorevanjem
motore a combustione interna motor z notranjim izgorevanjem
motore a benzina bencinski motor
motore Diesel dizelski, dizel motor
motore elettrico električni motor, elektromotor
motore idraulico hidravlični motor
motore pneumatico pnevmatični, zračni motor
motore a due tempi dvotaktni motor
motore a quattro tempi štiritaktni motor
motore a razzo reaktivni motor
4. ekst. motorno vozilo:
sport del motore motorizem, motoristika
corsa dietro motori šport (kolesarska) dirka za motorji - movēnte m nagib, pobuda, povod:
il movente del delitto nagib za zločin - movimento m
1. gib, gibanje, premikanje; obtok, promet:
movimento muscolare mišično gibanje
movimento (di) terra gradb. zemeljska dela
movimento della popolazione gibanje prebivalstva
movimento del capitale ekon. gibanje, obtok kapitala
movimenti di truppe voj. premiki enot
2. promet
3. glasba stavek
4. pren. gibanje, smer:
movimento letterario književno gibanje
movimento studentesco študentsko gibanje
movimento di liberazione della donna gibanje za emancipacijo žensk - muro m (pl. -ri; f pl. -ra)
1. zid:
muro a secco suhi zid
muro di cotto opečni zid
muro maestro glavni zid
muro divisorio pregradni zid
muro di sostegno oporni zid
muro di Berlino hist., polit. berlinski zid
muro del pianto hist., arhit. zid joka
armadio a muro zidna omara
parlare al muro pren. govoriti stenam
avere le spalle al muro pren. imeti dobro kritje
mettere qcn. con le spalle al muro pren. koga pritisniti ob zid
mettere qcn. al muro pren. postaviti koga pred zid
anche i muri hanno orecchie pren. tudi zidovi imajo ušesa, nevarno je, da te kdo sliši
2. ekst. bran, zavetje
3. ekst. pren. ovira:
un muro d'odio zid sovraštva
muro del suono zvočni zid
4. šport zid
5. (pl. -ra) zidovi; obzidje:
mura turrite obzidje s stolpi
chiudersi fra quattro mura zapreti se med štiri stene - muta1 f
1. mena, izmena, izmenjavanje, zamenjava, turnus:
muta del vino pretok vina
darsi la muta izmenjavati se
2. zool. preobrazba:
muta degli uccelli (muda) goljenje
3. voj. straže (v izmeni)
4. komplet (predmetov, oblačil)
5. potapljaška obleka - naso m
1. nos:
naso aquilino orlovski nos
naso a patata krompirjast nos
naso a sella anat., med. sedlasti nos
col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
affilare il naso hujšati
arricciare, torcere il naso vihati nos
avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
dare di naso in qcn. naleteti na koga
ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
menare per il naso vleči za nos
rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
soffiarsi il naso usekniti se
non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu
2. pren. obraz; nos:
allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
mettere sotto il naso dati pod nos
sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom
3. nos (voh):
andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
avere naso, buon naso imeti nos, dober nos - nēspolo m bot. nešplja (Mespilus germanica)
nespolo del Giappone japonska nešplja (Eriobotrya japonica) - niēnte
A) pron.
1. nič:
di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
meno di niente prav nič
niente di niente prav nič
niente e poi niente prav nič
fare finta di niente delati se neumnega
fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
finire in niente pren. splavati po vodi
non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
non fa niente nič ne de, nič zato
non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
non mancare di niente imeti vsega v izobilju
non poterci fare niente biti brezmočen
2. malenkost:
cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)
3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
hai saputo niente? ali si kaj zvedel?
B) agg. pog. noben; nič:
niente paura brez strahu!
non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa
C) m
1. nič; ničla, niče:
un bel niente prav nič; ne, sploh ne
essere un niente biti niče
ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
venire su dal niente priti iz niča
2. malenkost:
basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost
Č) avv.
1. sploh ne:
non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)
2. prav malo
PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič - nitro m miner. natrijev nitrat, soliter:
nitro del Cile čilski soliter - noncurante agg. ki se ne zmeni:
essere noncurante del pericolo ne se meniti za nevarnost - nōrd
A) m
1. geogr. sever (tudi ekst.):
gente del nord severnjaki
2. igre sever (pri bridgeu)
B) agg. invar. severen:
zona nord severno področje - nōstro
A) agg.
1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja
2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš
3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico
4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku
B) pron.
1. naš, najin; svoj
2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo? - nōve
A) agg. invar. devet:
abito al numero nove stanujem na številki devet
prendiamo l'autobus numero nove pojdimo z avtobusom številka devet, z devetico
B) m invar.
1. devet; devetica:
la prova del nove mat. preizkus z devetico, devetični preizkus ekst. preizkusni kamen
ha la pagella piena di nove v spričevalu so same devetice
2. f pl. devet, deveta ura - nuōto m plavanje:
campione di nuoto plavalni šampion
olimpionico del nuoto olimpijski plavalec
scuola di nuoto plavalna šola
gettarsi a nuoto zaplavati - nuōvo
A) agg.
1. nov:
addobbato a nuovo nanovo okrašen
casa nuova nova hiša
cose nuove novosti, novotarije
di nuovo, di bel nuovo spet, ponovno
generazione nuova današnja mladina
nuovo ricco novopečeni bogataš, parveni
nuovo di zecca povsem nov
sposi nuovi novoporočenca
tempi nuovi novi časi
essere come nuovo biti kot nov, nerabljen
2. nov, skorajšnji:
anno nuovo novo leto
3.
faccia nuova nov obraz
non mi riesce nuovo od nekod ga poznam, zdi se mi, da sem ga že nekje videl
4. nov, prenovljen:
rimettere a nuovo prenoviti, na novo predelati
5. nov, drug
6.
nuovo del mestiere novinec, začetnik
essere nuovo a qcs. s čim se ukvarjati od nedavnega
PREGOVORI: anno nuovo vita nuova preg. novo leto, novo življenje
B) m (le sing.)
1. novo, novost
2. trgov. novo; novost, novi izdelek - ōcchio m (pl. -chi)
1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči
5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!
8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru
10. bot. popek, očesce
11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko - offesa f
1. žalitev
2. (gmotna) škoda; rana:
le offese del tempo, dell'età zob časa, starosti
3. napad:
guerra di offesa napadalna vojna
4. pravo žalitev - oggētto m
1. predmet:
un oggetto pesante težek predmet
2. predmet, tema; cilj:
l'oggetto di una ricerca predmet, cilj raziskave
l'oggetto del discorso predmet pogovora
3. jezik predmet, objekt - ombra
A) f
1. senca; ekst. mrak, tema:
all'ombra v senci
mezz'ombra polmrak
nell'ombra pren. skrivaj
restare nell'ombra pren. ostati v senci
lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco
2. ekst. sled, madež:
caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
spaghetti all'ombra špageti v omaki
3. duh:
il regno delle ombre onstranstvo
4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor
5. ekst. zavetje:
all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu
6. pren. nejasnost, nesporazum:
dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
fare ombra a qcn. biti komu v napoto
prendere ombra vznevoljiti se
7. severnoital. kozarec vina
B) agg. invar.
1.
bandiera ombra navt. lažna zastava
governo ombra vlada v senci
2. obrt
punto ombra senčni vbod