deprimere*
A) v. tr. (pres. deprimo)
1. potlačiti, ponižati (tudi pren.)
2. med. omejiti; zmanjšati:
deprimere la diuresi zmanjšati diurezo
3. potreti, deprimirati
B) ➞ deprimersi v. rifl. (pres. mi deprimo)
1. ponižati se
2. pren. (avvilirsi) izgubiti pogum, postati malodušen, potrt:
si è depresso per la brutta notizia slaba vest ga je potrla
Zadetki iskanja
- deputare v. tr. (pres. dēputo) odrediti, odrejati, določiti (za izvršitev naloge); naložiti, nalagati; zaupati:
è stato deputato a rappresentare la cittadinanza naložili so mu, da zastopa mesto
deputare un incarico a qcn. zaupati komu nalogo - deriva f
1. nošenje, odnašanje:
la barca va alla deriva barko nosi tok, veter
lasciarsi andare alla deriva pren. prepustiti se usodi
2. aero vertikalni stabilizator
3. geol.
deriva dei continenti potovanje kontinentov, kontinentalni drift - derrata f (zlasti pl.) poljski pridelki; blago, živila:
è più la giunta che la derrata pren. več je odvečnega kot tistega, kar potrebuješ - designare v. tr. (pres. designo)
1. predložiti, predlagati; postaviti, imenovati:
è stato designato a formare il nuovo governo dobil je mandat za sestavo nove vlade
2. natančno določiti, določati; odrediti, odrejati:
designare il giorno e il luogo dell'incontro določiti dan in mesto srečanja
3. kazati:
ciò designa la sua incapacità to kaže njegovo nesposobnost - destinare v. tr. (pres. destino)
1. določiti, določati:
l'uomo è destinato a morire človeku je usojeno umreti
destinare una data določiti datum
rinviare la riunione a data da destinarsi odložiti sestanek do nadaljnjega
2. (assegnare a una carica; avviare a un'attività) dodeliti; odrediti, odrejati; nameniti, namenjati:
fu destinato alla nuova filiale dodeljen je bil novi podružnici
destinare uno alla carriera militare nameniti koga za vojaško kariero
3. (devolvere; adibire)
destinare una somma agli investimenti nameniti vsoto za investicije
il piano è destinato ai servizi nadstropje je namenjeno stranskim prostorom, v tem nadstropju so stranski prostori
4. nasloviti, naslavljati; adresirati:
il pacco è destinato a Firenze paket je naslovljen, gre v Firence
il regalo è destinato a te darilo je namenjeno tebi, darilo je zate - destinazione f
1. določanje, odrejanje
2. mesto, sedež
3. namen:
ignoro la destinazione della somma ne vem, komu (čemu) je bil denar namenjen
4. cilj, namembni kraj:
giungere a destinazione dospeti v namembni kraj, na cilj
è partito per destinazione ignota odšel je neznano kam - dēstra f
1. desna, desna roka, desnica:
stringere la destra stisniti desnico
porgere la destra pren. pomagati
2. desna, desna stran:
tenere la destra držati se desne, iti po desni
attenti a destra pozor na desno!
3. polit. desnica:
la destra democristiana krščanskodemokratska desnica - desumere* v. tr. (pres. desumo)
1. vzeti; dobiti; povzeti:
abbiamo desunto la notizia dai giornali novico smo povzeli iz časopisov
2. skleniti, sklepati; izvajati:
se ne desume che iz česar lahko sklepamo, da - detentore
A) agg. (f -trice) ki ima
B) m imetnik, nosilec:
la squadra detentrice dello scudetto šport moštvo državnega prvaka - determinare
A) v. tr. (pres. detērmino)
1. določiti, določati; odrediti, odrejati:
determinare i confini di un territorio določiti meje ozemlja
determinare un concetto določiti pojem
2. povzročiti, povzročati:
la denutrizione determina indebolimento podhranjenost povzroča oslabitev
3. (indurre) navesti, navajati (na); napeljati (na):
le difficoltà lo hanno determinato a ritirarsi težave so ga navedle k odstopu
4. odločiti, odločati; skleniti, sklepati:
il consiglio determinò di sospendere i lavori odbor je sklenil prekiniti delo
B) ➞ determinarsi v. rifl. (pres. mi detērmino) odločiti, odločati se; skleniti, sklepati:
si è determinato a vendere la casa odločil se je, da bo prodal hišo - determinatezza f
1. odločnost
2. določnost, točnost, nazornost, jasnost:
la determinatezza di un concetto nazornost pojma - determinazione f
1. določitev, določanje; odrejanje:
la determinazione del senso di una parola določanje pomena besede
2. odločitev; odlok:
una determinazione affrettata prenagljena odločitev
3. odločnost; namera:
compiere un atto con fredda determinazione izvršiti dejanje s trdno odločnostjo - detrarre* v. tr. (pres. detraggo)
1. odtegniti, odtegovati; odbiti:
detrarre la tara dal peso lordo odbiti taro od bruto teže
2. redko očrniti, obrekovati - devastare v. tr. (pres. devasto)
1. razdejati; opustošiti; uničiti, uničevati:
l'uragano ha devastato la costa neurje je opustošilo obalo
la grandine devastò il raccolto toča je uničila pridelek
2. porušiti:
l'esplosione ha devastato la casa eksplozija je porušila hišo
3. iznakaziti:
viso devastato dalla malattia obraz, ki ga je iznakazila bolezen - devōlvere* v. tr. (pres. devōlvo) pravo prenesti; (demandare) predati, predajati:
devolvere la controversia al tribunale superiore predati spor višjemu sodišču; dajati; nameniti:
devolvere una somma in beneficenza nameniti znesek v dobrodelne namene - di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami - diapason m
1. glasba diapazon; pren. višek:
la lite giunse al diapason prepir je dosegel višek
2. glasba glasbene vilice - diavolo
A) m (f -la, -lessa)
1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup
2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico
3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik
4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?
5. igre škis (pri taroku)
6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši
B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!
C) avv.
1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege
2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki - diciassētte agg.; m sedemnajst:
venerdì diciassette ekst. petek trinajstega (nesrečen dan)
la rivoluzione russa del '17 ruska revolucija sedemnajstega leta