massimo
A) agg. (superl. od ➞ grande)
1. največji; najvišji; maksimalen; zelo velik, visok, skrajen:
avere il massimo rispetto per qcn. koga nadvse spoštovati
il massimo fattore Bog
il massimo poeta Dante
tempo massimo skrajni rok
temperatura massima maksimalna temperatura
al massimo kvečjemu
al massimo grado največ, do največje mere
2. šport
peso massimo težka kategorija (v boksu)
3. mat.
massimo comun divisore največji skupni imenovalec
B) m
1. maksimum, največ, največja mera, največja stopnja:
ottenere il massimo dei voti dobiti najvišje ocene
2. šport boksar težke kategorije
3. mat. maksimum
Zadetki iskanja
- mille
A) agg. invar.
1. tisoč:
avere una probabilità su mille biti zelo malo verjeten, imeti možnosti tisoč proti ena
essere lontano mille miglia da biti zelo daleč od (tudi pren.);
un biglietto da mille pog. tisočak, bankovec za tisoč lir
2. tisoč, zelo veliko:
mille auguri lepe pozdrave!
mille grazie prav lepa hvala!
si fece di mille colori vse barve so ga spreletavale; od zadrege, jeze, strahu je spreminjal barve
B) m
1. tisoč:
il Mille leto tisoč
i Mille hist. garibaldinci (ki so se izkrcali na Siciliji)
2. šport tisoč metrov (proga, tekmovanje):
correre i mille teči tisoč metrov - minimo
A) agg. (superlativ od piccolo) najmanjši; zelo majhen; minimalen:
ottenere il massimo risultato con il minimo sforzo doseči najboljši rezultat z najmanjšim naporom
prezzo minimo zelo nizka cena
programma minimo minimalni program
B) m
1. minimum, najmanj, najmanjša mera, najmanjša stopnja:
minimo garantito zajamčena najmanjša plača
2. avto minimum, najmanjše število obratov:
marciare al minimo voziti ob najmanjšem številu obratov
3. relig. pavlinec - minuscolo agg. majcen, zelo majhen
- misēria f
1. nesreča, nesrečnost
2. revščina, uboštvo, siromaštvo:
cadere in miseria obubožati, pasti v revščino
piangere miseria tarnati, jadikovati
porca miseria! presneto!
3. pren. zelo malo, majhna vsota:
costare una miseria stati zelo malo
la mia paga è una miseria imam plačo, da bi se zjokal
4.
miserie pl. pren. (moralna) beda:
le miserie umane človeška beda
5. bot. (erba miseria, tradescanzia) tradeskancija (Tradescantia) - misērrimo agg. (superlativ od misero) zelo reven, prebeden
- nebbione m poveč. od ➞ nebbia zelo gosta megla
- pēggio
A) avv.
1. slabše; manj zadovoljivo; manj primerno:
andare di male in peggio stalno se slabšati
cambiare in peggio poslabšati se
peggio di così non potrebbe essere, peggio di così si crepa! slabše ne bi moglo biti
2. slabše, manj jasno, manj razločno
3. manj
B) agg. invar.
1. slabši; najslabši (z glagoli essere, parere ipd.):
lei è mille volte peggio del marito ona je tisočkrat slabša od moža
è la peggio cosa che tu possa fare to je najslabše, kar lahko storiš
2. manj primeren, manj ugoden:
peggio che mai slabše kot kadar koli
peggio per me, per te, per lui tem slabše zame, zate, zanj
fare di peggio storiti, napraviti kaj slabšega
C) m invar. najslabše; najhujše; najmanj ugodno; zelo slabo:
le cose vanno per il peggio stvari gredo zelo slabo
Č) f invar. najslabše, najhujše:
alla meno peggio v najhujšem primeru; površno, za silo
avere la peggio podleči, biti premagan - pēssimo agg. superl. od ➞ cattivo zelo slab:
un pessimo soggetto sumljiv tip
un pessimo servizio medvedja usluga - proibitivo agg.
1. prepovedovalen, prohibitiven
2. ekst. preprečevalen, omejevalen; zelo visok, nedostopen:
prezzi proibitivi astronomske cene - quadruplicare
A) v. tr. (pres. quadruplico) početveriti; ekst. zelo pomnožiti, povečati
B) ➞ quadruplicarsi v. rifl. (pres. mi quadruplico) početveriti se; ekst. zelo se razmnožiti, povečati - salubērrimo agg. superl. od ➞ salubre zelo zdrav, zdravilen
- sfegatarsi v. rifl. (pres. mi sfegato) zelo si prizadevati, truditi se za
- siberiano
A) agg. geogr. sibirski; ekst. zelo mrzel
B) m (f -na) geogr. Sibirec, Sibirka - sotto
A) prep.
1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk
2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega
3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.
4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči
5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota
6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom
7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti
B) avv.
1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa
2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi
3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se
C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje
Č) m invar. spodnji del - sparato2 agg.
1. izstreljen
2. bliskovit, zelo hiter:
andare sparato oddrveti - spiombare2
A) v. tr. (pres. spiōmbo)
1. premakniti, premikati z grezilne črte
2. ekst. vreči, metati na tla
B) v. intr. biti zelo težek - sporcaccione
A) agg. svinjski, zelo umazan
B) m (f -na)
1. pacek
2. ekst. umazanec, umazanka; (moralni) izprijenec, izprijenka; nepoštenjak - straccadēnti m nareč. zelo trd prepečenec
- stracontēnto agg. pog. zelo vesel, presrečen