Franja

Zadetki iskanja

  • interpungere* v. tr. (pres. interpungo) jezik postavljati ločila
  • postulare v. tr. (pres. pōstulo)

    1. vztrajno prositi, zahtevati

    2. relig. prositi za sprejem med novice

    3. filoz. postulirati; postaviti, postavljati kot postulat; domnevati kot resnično
  • premettere* v. tr. (pres. premetto) vnaprej povedati, reči; uvodoma izpostaviti; postaviti, postavljati spredaj; začenjati:
    all'opera è premessa una breve introduzione delo se začenja s kratkim uvodom
    premetto che naj najprej povem, da
  • rameggiare

    A) v. tr. (pres. rameggio) agr. postaviti, postavljati vejne podpore

    B) v. intr. (ramificarsi) vejiti se, vejati se; razvejiti se
  • ringalluzzire

    A) v. tr. (pres. ringalluzzisco) šalj., iron. narediti, delati pogumnega, oholega

    B) ➞ ringalluzzire, ringalluzzirsi v. intr., v. rifl. (pres. mi ringaluzzisco) šalj., iron. postajati pogumen, ohol; peteliniti, postavljati se
  • sbiecare v. tr. (pres. sbiēco) postaviti, postavljati postrani, počez
  • sgonnellare v. intr. (pres. sgonnēllo) pog. postavljati se (po hiši); košatiti se, šopiriti se, vrtorepiti (ženska)
  • smentire

    A) v. tr. (pres. smentisco)

    1. postaviti, postavljati na laž

    2. zanikati; demantirati

    3. razočarati (pričakovanja), ne biti na višini:
    smentire la propria fama ne biti na višini svojega slovesa

    B) smentirsi v. rifl. (pres. mi smentisco)
    non smentirsi ostati zvest samemu sebi
  • sovvertire v. tr. (pres. sovvērto) postaviti, postavljati na glavo; preobrniti, preobračati; podreti, podirati; rušiti:
    sovvertire l'ordine pubblico rušiti javni red
  • spagnoleggiare v. intr. (pres. spagnoleggio) postavljati se, bahati se. širokoustiti se
  • aria f

    1. zrak:
    aria compressa stisnjen zrak
    aria condizionata klimatiziran zrak
    aria viziata slab zrak
    aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
    corrente d'aria prepih
    andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
    dare aria a una stanza prezračiti sobo
    discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
    a pancia all'aria ležeč vznak
    mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
    ancora in aria še v zraku (načrt)
    andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
    mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
    camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
    fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
    discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
    aver paura dell'aria bati se lastne sence
    non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
    parlare all'aria govoriti v veter
    missili aria-aria rakete zrak-zrak
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

    2. podnebje:
    cambiare aria iti drugam
    aria! šalj. stran! izgini!

    3. veter, sapa:
    non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
    tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

    4. pren. videz, izraz; obraz:
    che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
    aria stanca utrujen videz
    ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
    ha l'aria di voler piovere kaže na dež
    darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

    5. glasba arija
  • cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)

    1. (pl. -na) rog:
    le corna del cervo jelenje rogovje
    alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
    rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
    rompersi le corna pren. polomiti si zobe
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
    dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
    fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu

    2. evfemistično pog. nič:
    non me ne importa un corno! figo mi je mar!
    non vale un corno ni piškavega oreha vredno
    un corno! figo!

    3. (pl. -na) iron. pog.
    avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
    fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi

    4. (pl. -na)
    le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška

    5. (pl. -ni) roženina

    6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
    corno dogale doževa čepica
    corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja

    7. (pl. -ni) glasba rog:
    corno inglese angleški rog
    corno da caccia lovski rog

    8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
    il corno dell'incudine rog, nos nakovala
    i corni della luna lunina krajca
    i corni dell'altare oltarni strani
    corno d'Africa geogr. afriški rog
    i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali
  • grōsso

    A) agg.

    1. velik, debel:
    stabile grosso velika stavba
    fiume grosso narasla reka
    mare grosso razburkano morje
    dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
    mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
    caccia grossa visoki, veliki lov
    libro grosso debela knjiga
    intestino grosso debelo črevo
    dito grosso palec

    2. gost:
    vino grosso gosto vino
    acqua grossa motna, blatna voda
    tempo grosso kujavo vreme
    fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

    3. krepek, zajeten:
    un uomo grande e grosso velik in krepek mož
    donna grossa noseča žena

    4. pomemben, važen, sposoben:
    grosso affare velik posel
    pezzo grosso velika živina

    5. hud, težak, težaven:
    correre grossi rischi veliko tvegati
    dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
    dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
    questa è poi grossa! ta je pa debela!
    farla grossa kozla ustreliti

    6. pren. grob, neotesan:
    gente grossa neotesanci
    uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
    grosso modo približno
    ti sbagli di grosso hudo se motiš

    B) m

    1. najdebelejši del:
    il grosso della coscia najdebelejši del stegna
    il grosso del corpo prsni koš

    2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
    il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
    il grosso della fanteria glavnina pehote

    3. važna oseba, velika živina:
    fare il grande e il grosso postavljati se

    4. groš
    PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno
  • mōggio m (f pl. -gia) mernik (mera, posoda):
    a moggia pren. na mernike, veliko
    mettere la fiaccola sotto il moggio pren. biblijsko postavljati luč pod mernik (skrivati resnico pred drugimi)
  • monsignore m

    1. monsinjor, monsignor (naziv za visoke cerkvene dostojanstvenike)

    2. hist. monseigneur (naziv za kralja, cesarja, papeža)

    3.
    darsi arie da monsignore šalj. napihovati se, postavljati se
  • ōste m (f -essa) krčmar, krčmarica
    PREGOVORI: domandare all'oste se il vino è buono preg. postavljati neumna, nepotrebna vprašanja
    fare i conti senza l'oste preg. delati račune brez krčmarja