rifare*
A) v. tr. (pres. rifaccio)
1. znova napraviti, narediti, delati; predelati; preurediti, preurejati:
rifare qcs. da cima a fondo kaj narediti vse znova, predelati od vrha do tal
rifare una casa obnoviti hišo
rifare il letto postlati posteljo
rifarsi una verginità pren. spet si pridobiti dobro ime, ugled, veljavo
2. ponoviti, ponavljati:
rifare lo stesso discorso ponavljati iste besede
rifare la strada znova prehoditi pot
3. knjižno popraviti si:
rifarsi la bocca pren. popraviti si okus
rifarsi l'occhio pren. oko pasti (ob lepem pogledu, razgledu)
4. posnemati; oponašati:
rifare il gesticolare di qcn. posnemati kretnje nekoga
rifare il verso a qcn. koga oponašati (posmehljivo)
5. povrniti; odškodovati:
rifare qcn. delle spese komu povrniti stroške
B) ➞ rifarsi v. rifl. (pres. mi rifaccio)
1. znova postajati
2. absol. opomoči si; polepšati, izboljšati se (vreme)
3. odškoditi, odškodovati se; maščevati se:
rifarsi di una perdita odškodovati se za izgubo
4. znova začeti, kreniti:
non sapere da che parte rifarsi ne vedeti, kako se lotiti zadeve
Zadetki iskanja
- ringalluzzire
A) v. tr. (pres. ringalluzzisco) šalj., iron. narediti, delati pogumnega, oholega
B) ➞ ringalluzzire, ringalluzzirsi v. intr., v. rifl. (pres. mi ringaluzzisco) šalj., iron. postajati pogumen, ohol; peteliniti, postavljati se - rintiepidire
A) v. tr. (pres. rintiepidisco) narediti, delati mlačno, ohladiti, ohlajati
B) ➞ rintiepidire, rintiepidirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ rintiepidisco) postajati spet mlačen; ohladiti, ohlajati se - robotizzare
A) v. tr. (pres. robotizzo) strojn. robotizirati, opremiti z roboti, zaposliti robote
B) ➞ robotizzarsi v. rifl. (pres. mi robotizzo)
1. strojn. robotizirati se
2. pren. postajati robot - rotondeggiare v. intr. (pres. rotondeggio) biti okroglast; postajati okrogel, okrogliti se
- scafare
A) v. tr. (pres. scafo) nareč.
1. luščiti
2. ekst. obtesati, olikati
B) ➞ scafarsi v. rifl. (pres. mi scafo) nareč. postajati naraven, sproščen; sprostiti se - scheletrire
A) v. tr. (pres. scheletrisco) izsušiti do kosti
B) ➞ scheletrirsi v. rifl. (pres. mi scheletrisco) postajati kost in koža - schiarire
A) v. tr. (pres. schiarisco)
1. osvetliti, osvetljevati, razjasniti:
schiarirsi la voce odkašljati se; odhrkati se
2. gozd. redčiti
B) ➞ schiarire, schiarirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ schiarisco)
1. postajati svetlejši; vedriti se, jasniti se
2. daniti se
C) ➞ schiarirsi v. rifl. impers. (pres. si schiarisce)
1. vedriti se
2. daniti se - smaliziare
A) v. tr. (pres. smalizio) odpreti oči (komu)
B) ➞ smaliziarsi v. rifl. (pres. mi smalizio) postajati bolj prebrisan, manj naiven - spelare
A) v. tr. (pres. spelo)
1. oskubsti, ogoliti
2. elektr. ogoliti (izolirani vodnik)
B) ➞ spelarsi v. rifl. (pres. mi spelo)
1. guliti se
2. ekst. postajati plešast - svegliare
A) v. tr. (pres. sveglio)
1. zbuditi, prebujati:
non lo sveglierebbero neppure le cannonate pog. spi kot top
2. pren. zbuditi, zbujati; izučiti
3. pren. vzbuditi, vzbujati (tek, željo)
B) ➞ svegliarsi v. rifl. (pres. mi sveglio)
1. prebuditi, prebujati se
2. pren. spametovati se; postajati premeten
3. pren. vzbuditi, vzbujati se (tek); dvigniti, dvigati se (veter) - sveltire
A) v. tr. (pres. sveltisco)
1. napraviti (koga) urnejšega
2. pospešiti, pospeševati
3. tanjšati; napraviti, delati (koga, kaj) vitkejše
B) ➞ sveltirsi v. rifl. (pres. mi sveltisco)
1. postati urnejši
2. postajati bolj sproščen, bolj neprisiljen - tignarsi v. rifl. (pres. mi tigno) (intignarsi)
1. postajati moljast
2. dobiti lišaje, kraste
3. južnoital. trmoglaviti - volpare v. intr. (pres. volpo) agr. postajati snetljiv
- cancrēna f
1. med. gangrena:
andare in cancrena postajati gangrenozen
2. pren. rakava rana:
la cancrena della corruzione rakava rana korupcije - cattivo agg.
1. slab, hudoben:
un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden
2. nepošten, vreden graje:
avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene
3. nevaren, nezdrav, slab:
aria cattiva slab zrak
tempo cattivo slabo vreme
mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo
4. slab, nekvaliteten:
merce cattiva slabo blago
5. neprijeten:
odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)
6. slab, neugoden:
un cattivo affare slab posel
farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen
7. slab, oslabel:
cattiva memoria slab spomin
8. zel, nesrečen:
cattiva sorte zla usoda, nesreča
essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo
9. slab, boleč:
cattiva notizia slaba vest
10. slab, hud:
cattiva digestione slaba prebava
tosse cattiva hud kašelj - nervoso
A) agg.
1. anat. živčen:
cellula nervosa živčna celica
sistema nervoso živčni sistem
2. med. živčen:
esaurimento nervoso živčna izčrpanost
malattia nervosa živčna bolezen
3. živčen, napet, razdražljiv
4. ekst. žilav, krepek; hiter, živahen, poskočen:
andatura nervosa poskočna hoja
gambe nervose žilave, krepke noge
5. pren. jedrnat, klen (slog)
6. bot. žilast
7. krepek (vino)
B) m živčnost, nervoza:
avere il nervoso biti živčen, razdražljiv
farsi prendere dal nervoso postajati živčen - secondo1
A) agg.
1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti
2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero
3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben
4. knjižno ugoden
B) m
1. drugi, drugo
2. kulin. druga, glavna jed
3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj
4. sekundant
5. navt. drugi oficir