-
sfērzo m navt. pas jadra; jadrovina
-
sospensōrio
A) agg. (m pl. -ri) oporen
B) m (pl. -ri) med. suspenzorij; oporna obveza; kilni pas
-
strōfio m (pl. -fi)
1. obl. (starogrški ženski) prsni pas
2. načelek
-
tagliafuōco
A) m (pl. -chi)
1. gradb. požarna pregrada
2. gozd. požarni pas, požarna poseka
B) agg. invar. požaren, protipožaren:
paratia tagliafuoco navt. požarna pregrada
palcoscenico con sipario tagliafuoco gled. oder s protipožarnim zastorom
-
ventriēra f
1. obl. (panciera) trebušni pas
2. pasna mošnja
-
vitina f
1. pomanjš. od ➞ vita vitek pas
2. obl. životec
-
affibbiare v. tr. (pres. affibbio)
1. zapeti, zapenjati (z zaponko, vezalkami ipd.):
affibbiarsi la cintura zapeti si pas
2. pren. dati, primazati, vzdeti:
affibbiare un pugno udariti s pestjo
affibbiare una multa kaznovati z globo
affibbiare un soprannome a qcn. dati komu vzdevek
-
allacciare v. tr. (pres. allaccio)
1. zavezati, zadrgniti, zapeti, stisniti:
allacciare le stringhe, la cravatta, la cintura zavezati vezalke, kravato, zategniti pas
allacciare una vena podvezati žilo
allacciare le acque zbrati vodo iz več izvirov v eno strugo
2. tehn. priključiti, spojiti, povezati
3. pren. skleniti, sklepati, navezati:
allacciare un'amicizia, contatti skleniti prijateljstvo, navezati stike
4. knjižno omrežiti, zapeljati
-
cipolla f
1. bot. čebula (rastlina in plod) (Allium cepa):
mangiar pane e cipolla pren. zategovati pas, živeti ob kruhu in vodi
strofinarsi gli occhi con la cipolla pren. hliniti žalost, krokodilove solze pretakati
doppio come la cipolla pren. hinavski, dvoličen
2. čebulček, čebulica
3. čebulast predmet, glavica:
la cipolla dell'annaffiatoio glavica vrtnarske škropilnice, zalivače
la cipolla del lume a petrolio hruška petrolejke
4. pren. šalj. čebula (ura)
-
di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
-
erniario agg. (m pl. -ri) med. kilen:
cinto erniario kilni pas
-
fuso m
1. tekstil vreteno, vitek, motovilo:
diritto come un fuso pren. raven kot sveča
andare diritto come un fuso pren. iti naravnost, brez obotavljanja
2.
fuso orario geogr. časovni pas
-
nebbia1 f
1. megla:
nebbia densa, leggera gosta, redka megla
banco di nebbia pas megle
cortina di nebbia nepredirna megla
dileguarsi come la nebbia al sole pren. razbliniti se
2. pren. megla, koprena; mrak:
la nebbia dell'ignoranza mrak nevednosti
3. bot. pepelovka, pepelasta plesen
4. med. nebula
-
preferenziale agg. prednosten; preferenčen, preferencialen:
corsia preferenziale avto prednostni pas
dazi preferenziali ekon. preferencialne carine
voto preferenziale polit. preferenčni glas
-
salvataggio m (pl. -gi)
1. reševanje, rešitev (tudi pren.):
compiere, fare un salvataggio opraviti reševalno akcijo
cintura di salvataggio rešilni pas
scialuppa di salvataggio reševalni čoln
2. šport ubranitev gola
-
segare v. tr. (pres. sego)
1. žagati; rezati:
segare un albero žagati drevo
segare il violino šalj. žagati na violino
2. rezati:
la cintura mi sega pas me reže
3. nareč. žeti, kositi
-
sgonfiare1
A) v. tr. (pres. sgonfio)
1. izprazniti, izpustiti zrak:
sgonfiare un salvagente di gomma izprazniti gumijast rešilni pas
2. ekst. odstraniti, zmanjšati oteklino
3. pren. obrzdati, pristriči:
sgonfiare l'orgoglio obrzdati samozaverovanost
4. pog. nadlegovati
B) ➞ sgonfiarsi v. rifl. (pres. mi sgonfio)
1. izprazniti se (zraka, plina)
2. splahniti (oteklina)
3. pren. pobesiti se (komu) greben:
dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato po blamaži se mu je greben povesil
-
sicurezza f
1. varnost:
camera di sicurezza zapor
cassetta di sicurezza sef
cintura di sicurezza avto varnostni pas
congegno, dispositivo di sicurezza varnostna naprava
misura di sicurezza varnostni ukrep
lampada di sicurezza mont. varnostna svetilka
pubblica sicurezza javna varnost, policija
agente di pubblica sicurezza policist
sicurezza sociale socialno zavarovanje
uscita di sicurezza pomožni izhod
valvola di sicurezza tehn. varnostni ventil
vetro di sicurezza varnostno steklo
2. samozavest, odločnost:
agire con sicurezza delovati, ukrepati odločno
3. gotovost; zanesljivost; zaupanje:
ispirare sicurezza a qcn. zbujati komu zaupanje
-
smilitarizzato agg. voj. demilitariziran:
zona smilitarizzata demilitarizirani pas
-
sottile
A) agg.
1. tenek
2. ekst. vitek; lahek, hiter:
vita sottile vitek pas
mal sottile pog. jetika
3. pren. čist, svež, nežen, lahen:
venticello sottile lahen piš
profumo sottile nežen parfum
4. pren. oster
5. oster, ostroumen; ekst. težko umljiv, sofističen
B) m (le sing.)
andare, guardare per il sottile gledati na malenkosti, na nepomembne stvari