valicare v. tr. (pres. valico) prebroditi, prekoračiti; iti, priti čez, prek:
valicare un fiume prekoračiti, prebroditi reko
valicare un monte iti čez hrib
Zadetki iskanja
- venire*
A) v. tr. (pres. vēngo)
1. priti, prihajati:
venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
venire accanto, vicino približati se
venire di corsa priteči
venire dentro vstopiti
venire fuori iziti, biti objavljen
venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)
2. priti, prispeti:
venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
venire in fama zasloveti
venire ai ferri corti skočiti si v lase
venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
venire a morte umreti
venire a noia zdolgočasiti
venire in odio zasovražiti
venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
venire al sangue krvavo se spopasti
venire a sapere zvedeti kaj
3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
venire dal niente ekst. začeti iz niča
4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
venire al mondo roditi se
venire su rasti, razvijati se
5. iziti se; biti; stati:
venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
quanto viene? koliko stane?
6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
a venire prihodnji, bodoči
di là da venire daljni
appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec
7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)
8. pripadati, pritikati
9.
venire giù pasti, padati
venire meno omedleti; odpovedati
10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo
11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
viene lodata da tutti vsi jo hvalijo
B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi
C) m
andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja - vōlgere*
A) v. tr. (pres. vōlgo)
1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k
2. pren. obrniti, obračati:
volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
volgere ad altro uso nameniti drugam
3. knjižno
volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati
B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)
1. obrniti, obračati se; zaviti:
volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati
2. iti, hoditi k; vleči (barva):
la partita volge al termine tekma gre h koncu
un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša
C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)
1. obrniti, obračati se k
volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas
2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti - voltare
A) v. tr. (pres. vōlto)
1. obrniti, obračati:
voltare le acque speljati vodo
voltare casacca, gabbana pren. obrniti plašč (po vetru), biti nestanoviten
volta pagina! pog. govorimo o čem drugem!
voltare la prua verso la riva obrniti premec proti obali
voltare le spalle a qcn. komu obrniti hrbet; pren. koga pustiti na cedilu
voltare le spalle alla fortuna pren. zamuditi ugodno priložnost
voltare le spalle al nemico pobegniti, bežati pred sovražnikom
2. knjižno prevesti, prevajati
3. zaviti, iti za:
appena voltato l'angolo c'è la fermata postajališče je takoj za vogalom
B) v. intr. zaviti; iti, hoditi v:
voltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo
C) ➞ voltarsi v. rifl. (pres. mi vōlto)
1. menjati se; obrniti, obračati se; iti na:
il tempo si sta voltando al brutto vreme gre na slabše
2. obrniti, obračati se:
non saper dove voltarsi, da che parte voltarsi pren. ne vedeti kaj storiti, kam se obrniti (po pomoč)
voltarsi contro qcn. upreti se komu - accodare
A) v. tr. (pres. accodo) zvezati tovorne živali (drugo za drugo), postaviti v vrsto
B) ➞ accodarsi v. rifl. (pres. mi accodo) postaviti se v vrsto, iti za kom:
accodarsi a uno iti za kom, slediti komu - affrontare
A) v. tr. (pres. affronto)
1. pogumno iti nad, izpostaviti se:
affrontare il nemico iti pogumno nad sovražnika
affrontare un pericolo izpostaviti se nevarnosti
2. lotiti, lotevati se, spoprijeti se:
affrontare un problema lotiti se problema
B) ➞ affrontarsi v. rifl. (pres. ci affrontiamo) spopasti, spopadati se - antecēdere* v. intr. (pres. antecēdo) redko
1. iti pred
2. pren. prekašati - arretrare
A) v. tr. (pres. arrētro) potegniti nazaj, umakniti
B) v. intr. umakniti se, iti nazaj, odstopiti (tudi pren.):
non arretrerò dai miei propositi ne bom odstopil od svojih namer
non arretrò di un passo niti za korak ni odstopil - arruolare
A) v. tr. (pres. arruōlo) nabirati, novačiti vojake, rekrutirati
B) ➞ arruolarsi v. rifl. (pres. mi arruōlo) prijaviti se, iti prostovoljno k vojakom - assorbire v. tr. (pres. assōrbo, assorbisco)
1. vpiti, vsrkati, absorbirati:
la spugna assorbe l'acqua spužva vpija vodo
2. asimilirati:
i Romani assorbirono la cultura greca Rimljani so asimilirali grško kulturo
3. iti za, požreti:
l'affitto assorbe gran parte dello stipendio za najemnino gre dober del plače, najemnina požre dober del plače
4. zaposliti, zaposlovati:
lo studio mi assorbe completamente študij me popolnoma zaposluje - cacciare
A) v. tr. (pres. caccio)
1. loviti:
cacciare le lepri loviti kunce; ekst. goniti, preganjati
2. odgnati, odganjati; zapoditi (tudi pren.):
cacciare la malinconia odganjati otožnost
cacciare qcn. a pugni e calci koga zapoditi z udarci in brcami
3. spraviti, spravljati; dati, dajati; vtakniti, vtikati:
cacciare qcn. in prigione vtakniti koga v ječo, koga spraviti za zapahe
cacciare le mani in tasca roke dati v žep
dove hai cacciato gli occhiali? kam si spravil očala?
cacciare qcs. in testa a qcn. komu kaj vtepsti v glavo
4. potegniti, potezati:
cacciare (fuori) il coltello potegniti nož
cacciare un grido zakričati
B) v. intr. iti na lov
C) ➞ cacciarsi v. rifl. (pres. mi caccio) vriniti, vrivati se; mešati se:
cacciarsi tra la folla pomešati se med množico
cacciarsi nei pasticci v težave zabresti; ekst. skriti se:
dove ti eri cacciato? kam si se skril? - confessare
A) v. tr. (pres. confēsso) priznati; izpovedati:
confessare una colpa priznati krivdo
confessare i propri peccati relig. izpovedati grehe
B) ➞ confessarsi v. rifl. (pres. mi confēsso)
1. priznati:
confessarsi colpevole priznati krivdo
2. relig. spovedati se, iti k spovedi
3. zaupati se (tudi šalj.)
PREGOVORI: peccato confessato è mezzo perdonato preg. kdor prizna, mu je pol oproščeno - contrare2 v. tr. (pres. contro) šport zadati protiudarec; iti v protinapad
- declinare
A) v. intr. (pres. declino)
1. nagniti, nagibati se; zaiti, zahajati
2. iti h koncu; pojemati, pešati:
le sue forze declinano njegove moči pojemajo
3. skreniti; zaviti, zavijati (tudi pren.):
declinare a sinistra kreniti v levo
B) v. tr.
1. knjižno upogniti, upogibati; nagniti, nagibati:
declinare il capo nagniti glavo
2. odkloniti, odklanjati; zavrniti, zavračati:
declinare un invito odkloniti vabilo
la direzione declina ogni responsabilità uprava zavrača vsakršno odgovornost
3. pisarn. dati:
declinare le proprie generalità dati osebne podatke
4. jezik sklanjati
C) m konec, zaton:
il declinare del giorno večer
sul declinare degli anni v starosti, proti koncu življenja - discendere*
A) v. intr. (pres. discendo)
1. iti dol; spustiti, spuščati se; stopiti, stopati (iz, s); sestopiti, sestopati:
discendere a valle spustiti se v dolino
discendere dal tram stopiti s tramvaja
discendere dalla nave izkrcati se
2. spustiti, spuščati se; zaiti, zahajati; pasti, padati:
i monti discendono verso il piano hribi se spuščajo v dolino
il sole discende sonce zahaja
il barometro sta discendendo barometer pada
3. pren. izhajati, izvirati, biti potomec:
discendere da nobile famiglia izvirati iz plemenite rodbine
ne discende che hai torto iz tega sledi, da nimaš prav
B) v. tr. iti dol:
discendere le scale iti po stopnicah - esiliare
A) v. tr. (pres. esilio)
1. izgnati
2. pregnati
B) ➞ esiliarsi v. rifl. (pres. mi esilio)
1. iti v pregnanstvo
2. pren. umakniti se - esulare v. intr. (pres. ēsulo)
1. redko iti v pregnanstvo
2. pren. biti izven, biti tuje:
questo esula dai miei compiti to ni moja naloga - fēndere v. tr. (pres. fēndo)
1. razklati, razcepiti
2. sekati, rezati, prečkati, iti skozi:
fendere la nebbia rezati meglo
fendere l'aria leteti, rezati nebo
fendere le onde rezati valove, plavati, pluti
fendere la folla prebijati se skozi množico - fiancheggiare v. tr. (pres. fiancheggio)
1. zapirati ob bokih, obdajati z dveh (obeh) strani, biti ob čem, iti vzdolž česa, obrobljati, spremljati:
una siepe di biancospino fiancheggia la strada ob cesti raste glogova živa meja
2. pren. pomagati, podpirati, stati ob strani - granire
A) v. intr. (pres. granisco)
1. iti v klas, delati klas
2. dobivati zobe:
gli sono già graniti i dentini dobil je že zobke
B) v. tr.
1. zrniti
2. narediti hrapavo