grottesco
A) agg. (m pl. -chi) grotesken, čuden, nenavaden
B) m
1. groteskno:
situazione che ha del grottesco položaj je videti grotesken
2. gled. groteska
3. tisk grotesk
Zadetki iskanja
- guadagnare
A) v. tr. (pres. guadagno)
1. zaslužiti:
guadagnare una percentuale su ogni vendita zaslužiti odstotek od prodaje
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti kruh v potu svojega obraza
guadagnarsi la vita s trudom se preživljati
va a guadagnarti il pane! delat pojdi!
c'è tutto da guadagnare e nulla da perdere od tega bodo same koristi, nobene izgube
guadagnarsi un bel raffreddore iron. nakopati si pošten prehlad
2. pridobiti, doseči (tudi pren.):
guadagnare il favore del popolo pridobiti naklonjenost ljudstva
guadagnare terreno hitreje napredovati (tudi pren.) uveljaviti se, razširiti se
guadagnare tempo pridobiti čas, doseči odlog
3. pren. priti do, doseči:
guadagnare il mare aperto priti na odprto morje
guadagnare la soglia di casa priti do hišnega praga
B) v. intr. popraviti videz, polepšati se:
senza il cappello ci guadagna brez klobuka je videti lepši, lepša - guardia f
1. straža, čuvanje:
fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
cane da guardia pes čuvaj
rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
lasciare a guardia pustiti v varstvu
fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
guardia medica postaja prve pomoči
medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)
2. voj. straža, stražarjenje:
corpo di guardia stražarska izmena
posto, corpo di guardia stražnica
cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
guardia d'onore častna straža
3. voj. stražar
4. straža; stražar, čuvaj:
guardia carceraria ječar, paznik
guardia frontiera graničar
guardia di finanza finančna straža, finančna policija
guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
guardia campestre poljski čuvaj
guardia del corpo telesni stražar
la vecchia guardia pren. stara garda
guardia notturna nočni čuvaj
guardie rosse hist. rdeča garda
5. šport garda, preža:
guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
in guardia! pozor!, pazi!
6.
guardie e ladri igre ravbarji in žandarji
7. hidravl.
livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.) - guardiano
A) m (f -na)
1. paznik, paznica; čuvaj, čuvajka:
guardiano dei campi poljski čuvaj
guardiano del faro svetilničar
rimanere a fare il guardiano in casa pren. šalj. ostati sam doma, čuvati hišo
2. relig. gvardijan:
padre guardiano oče gvardijan
B) agg. relig. gvardijanski - guarire
A) v. tr. (pres. guarisco) ozdraviti (tudi pren.):
guarire qcn. dalla pigrizia ozdraviti koga lenobe
B) v. intr. ozdraveti, okrevati (tudi pren.):
è guarito dal vizio del fumo opustil je kajenje
PREGOVORI: il tempo guarisce i mali preg. čas zaceli vse rane - guasto
A) agg.
1. pokvarjen, poškodovan:
orologio guasto pokvarjena ura
pere guaste gnile hruške
dente guasto gnil zob
2. pren. pokvarjen, izprijen:
cervello guasto izprijeni možgani
avere il sangue guasto con qcn. pren. biti jezen na koga
B) m
1. okvara, kvar:
mancò la luce per un guasto all'impianto elettrico zaradi okvare na električni napeljavi ni bilo luči
2. pren. gniloba, izprijenost, pregreha:
in questa società c'è del guasto v tej družbi je nekaj gnilega
3. pren. nesoglasja, razprtije, trenja:
c'è del guasto tra noi med nami so razprtije - iconografia f
1. umet. ikonografija
2. ekst. ikonografija:
l'iconografia del regime režimska ikonografija - idiōta
A) m, f (m pl. -ti)
1. med. idiot
2. ekst. slaboumnež, bebec; bedak:
comportamento da idiota bedasto obnašanje
l'idiota del paese vaški norec, bebec
B) agg.
1. med. idiotski, bebav, bedast, slaboumen
2. ekst. bedast, bebav, neumen:
discorso idiota neumno govorjenje - imboccatura f
1. dohod; odprtina; ustje:
l'imboccatura del porto dohod v pristanišče
2. glasba ustnik; nastavek (položaj ustnic na ustniku):
avere una buona imboccatura imeti lep nastavek
non avere l'imboccatura a qcs. pren. ne imeti daru za kaj
3. žvale - imbottigliamento m stekleničenje; ekst. začepitev, zagozditev:
l'imbottigliamento del traffico urbano zastoj v mestnem prometu - immagine f
1. podoba, slika:
immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
immagine sacra relig. sveta podoba
immagine votiva relig. zaobljubljena podoba
2. slika, predstava; prispodoba:
il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi
3. zool. imago, odrasla žuželka
4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva - imo
A) agg.
1. knjižno spodnji, najnižji, najgloblji
2. pren. nizkega rodu, stanu
B) m knjižno dno:
dall'imo del cuore iz dna srca - impronta f
1. odtis, vtis:
lasciare un'impronta pustiti odtis
impronta digitale prstni odtis
2. pren. sled, znak:
l'impronta del genio sled genija, genialnosti
3.
all'impronta: nepričakovano, znenada:
è arrivato all'impronta prišel je znenada - imputare v. tr. (pres. imputo)
1. pravo obdolžiti, obdolževati; obtožiti, obtoževati
2. obdolžiti, obdolževati; okriviti
3. pripisati, pripisovati:
imputare l'incidente alla disattenzione del guidatore pripisati prometno nesrečo nepazljivosti voznika - incērto
A) agg.
1. negotov (tudi pren.):
tempo incerto pren. nestalno vreme
2. neodločen
3. dvomljiv
4. slaboten, nejasen, zamegljen:
luce incerta slabotna svetloba
colori incerti nejasne barve
B) m
1. negotovost; možnost:
gli incerti del mestiere negotovosti poklica
2.
incerti postranski dohodki - inclemēnza f
1. neusmiljenost, trdosrčnost
2. pren. neprijaznost:
l'inclemenza del tempo neprijazno vreme - incōnscio
A) agg. (m pl. -sci; f pl. -scie, -sce) nezaveden; ne zavedajoč se; podzavesten:
corse in aiuto inconscio del pericolo tekel je na pomoč, ne da bi se zavedal nevarnosti
B) m psihol. podzavest, podzavestno:
inconscio collettivo kolektivna podzavest - incontrare
A) v. tr. (pres. incontro)
1. srečati, srečevati
2. naleteti (tudi pren.):
incontrare pericoli naleteti na nevarnosti
incontrare il favore del pubblico naleteti na, biti deležen naklonjenosti občinstva; absol. uspevati, ugajati:
un libro che incontra uspešnica
3. šport srečati, igrati s kom, boriti se proti:
la squadra di casa oggi incontra la capolista domače moštvo bo danes igralo z vodilnim na lestvici
B) ➞ incontrarsi v. rifl. (pres. mi incontro)
1.
incontrarsi in naleteti na
2. pren. ujemati se, soglašati:
incontrarsi nelle idee politiche soglašati v političnih pogledih
3. (confluire) stekati, združiti se
4. srečati, srečevati se
5. spopasti, spopadati se; skočiti, skakati si v lase - incurante agg. brezbrižen; ki se ne meni:
incurante del pericolo si gettò nella mischia ne da bi se menil za nevarnost, je planil v metež - indicatore1
A) agg. (f -trice) kazoč, kazalen, naznanjujoč, opozarjajoč:
freccia indicatrice avto smerna puščica
cartello indicatore avto prometni znak
B) m
1. kazalec, kazalnik, indikator; merilnik:
indicatore del livello del carburante avto merilnik količine goriva
2. ekon. indikator, indeks, kazalnik
3. priročnik, vodnik
4. kem. indikator; reagent