Franja

Zadetki iskanja

  • schizzare

    A) v. tr. (pres. schizzo)

    1. špricati, brizgati:
    il rubinetto schizza acqua pipa pušča vodo
    schizzare bile pren. kazati sovraštvo
    schizza fuoco dagli occhi pren. jeza mu bliska iz oči
    schizzare salute pren. pokati od zdravja

    2. pošpricati, pobrizgati:
    schizzare il vestito di fango pošpricati obleko z blatom

    3. pren. umet. skicirati; ekst. orisati, opisati

    B) v. intr.

    1. brizgniti

    2. švigniti, švigati:
    schizzare dal letto švigniti iz postelje
    gli occhi gli schizzavano dalle orbite pren. oči so mu buljile iz jamic (od strahu, jeze ipd.)
  • scrōscio m (pl. -sci)

    1. šumenje, bučanje:
    uno scroscio di applausi viharno ploskanje
    a scroscio silovito
    piove a scroscio lije kot iz škafa, naliv je

    2. med. krepitacija, škripanje kosti (pri prelomih)

    3. tv žarg. šumenje


  • A) pron. sebe, se:
    a sé posebej
    da sé sam (brez tuje pomoči)
    fare da sé narediti sam
    va da sé jasno je
    dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
    di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
    essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
    essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
    essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
    rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
    tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati

    B) m notranjost
  • secchia f

    1. vedro:
    fare come le secchie iti gor in dol

    2. vedro (vsebina):
    a secchie obilno
    piovere a secchie liti kot iz škafa

    3. pog. slabš. piflar

    4. vedro (stara prostorninska mera)
  • secondo1

    A) agg.

    1. drugi:
    il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
    Federico II Friderik II.
    secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
    seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
    secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
    seconda elementare drugi razred osnovne šole
    ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
    figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
    in secondo luogo drugič
    minuto secondo sekunda
    innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
    passare a seconde nozze drugič se poročiti

    2. ekst. drug, drugačen:
    è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
    seconda casa vikend, počitniška hiša
    avere un secondo fine imeti skrivno namero

    3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
    albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
    di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
    notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
    oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
    fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
    non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
    passare in seconda linea postajati nepomemben

    4. knjižno ugoden

    B) m

    1. drugi, drugo

    2. kulin. druga, glavna jed

    3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
    in un secondo pren. v hipu, takoj

    4. sekundant

    5. navt. drugi oficir
  • sēlla f

    1. sedlo:
    cavallo da sella jezdni konj
    montare in sella vzpeti se v sedlo
    stare in sella jahati

    2. ekst. sedež (kolesa, motornega kolesa)

    3. pren. sedlo; položaj, funkcija:
    cavare, sbalzare di sella qcn. koga vreči iz sedla
    stare bene in sella trdno sedeti v sedlu

    4. geogr. sedlo

    5. anat.
    sella turcica turško sedlo

    6. pohrbtina (telečja, janjčja)
  • semplice2 m
    semplici pl. zdravilna zelišča; zdravilo, pripomoček iz zdravilnih zelišč:
    giardino dei semplici gojišče zdravilnih zelišč
    lettura dei semplici šol. nekoč veda o zdravilnih zeliščih
  • sentimento m

    1. zavest:
    uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe

    2. čut:
    avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast

    3. čustvo:
    sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo

    4. čustva, afekti; čustvena sfera:
    ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
    toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune

    5. pamet, razsodnost:
    ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček
  • sfiatare

    A) v. intr. (pres. sfiato)

    1. izdihavati; sopihati:
    il cavallo sfiata dalla fatica konj sopiha od napora

    2. uhajati (plin):
    il gas sfiata dalla tubazione plin uhaja iz cevovoda

    B) ➞ sfiatarsi v. rifl. (pres. mi sfiato)

    1. glasba zgubiti, zgubljati zven; razglasiti se

    2. pog. priti ob glas, zahripeti (od govorjenja, kričanja)
  • sicuro

    A) agg.

    1. varen:
    asilo sicuro varno zatočišče

    2. prepričan:
    sei proprio sicuro che fosse lei? ali si res prepričan, da je bila ona?

    3. gotov, odločen, samozavesten; vešč; nezgrešljiv:
    essere sicuro in qcs. biti gotov v kaj
    mostrarsi sicuro del fatto suo pog. kazati se samozavestnega
    colpo sicuro nezgrešljiv udarec

    4. zanesljiv:
    amico sicuro zanesljiv prijatelj
    notizia da fonti sicure vest iz zanesljivih virov
    di sicuro zanesljivo, zagotovo

    B) avv. da, seveda, vsekakor

    C) m sing.

    1. gotovo, zanesljivo:
    dare qcs. per sicuro biti o čem trdno prepričan

    2. varno (mesto):
    essere al sicuro biti na varnem
  • soldato m

    1. voj. hist.
    soldato mercenario, di ventura najemniški vojak

    2. voj. vojak:
    soldato semplice navadni vojak
    soldato scelto desetnik
    andare soldato iti k vojakom
    fare il soldato služiti vojake
    tornare da soldato odslužiti vojsko, biti odpuščen iz vojske

    3. pren. vojak, bojevnik, borec:
    un soldato della pace tra i popoli bojevnik za mir med narodi

    4. zool. vojak (čebela, termit)
  • sollevare

    A) v. tr. (pres. sollēvo)

    1. dvigniti, dvigovati; privzdigniti:
    sollevare qcs. da terra dvigniti kaj s tal

    2. pren. povzdigniti, povzdigovati:
    sollevare qcn. ai più alti onori povzdigniti koga do najvišjih časti

    3. pren. dvigniti, dvigovati; blažiti; tolažiti:
    sollevare qcn. dalla miseria koga dvigniti iz revščine
    sollevare il popolo contro il tiranno dvigniti ljudstvo zoper tirana

    4. pren. sprožiti:
    sollevare una questione sprožiti vprašanje

    B) ➞ sollevarsi v. rifl. (pres. mi sollēvo)

    1. dvigniti, dvigovati se

    2. pren. opomoči si

    3. dvigniti, dvigovati se; upreti, upirati se (komu, čemu)
  • sospensione f

    1. obešanje:
    lume in sospensione viseča luč
    tiro in sospensione šport met iz skoka (košarka)

    2. kem. suspenzija

    3. avto vzmetenje

    4. prekinitev; odlog, odlaganje:
    sospensione d'armi voj. prekinitev sovražnosti
    sospensione del lavoro prekinitev dela
    sospensione di una seduta prekinitev seje

    5. suspenz, začasna odstranitev, odstavitev, začasna prepoved:
    sospensione a divinis relig. suspenz
    sospensione dall'impiego začasna odstavitev iz službe

    6. lit. aposiopeza

    7. pren. negotovost, skrb, zaskrbljenost
  • spasso m

    1. zabava:
    per spasso za zabavo
    darsi agli spassi vdajati se brezdelju, zabavati se
    prendersi spasso di qcn. norčevati se iz koga

    2. pren. zabavnež

    3. (kratek) sprehod:
    andare a spasso iti na sprehod
    essere a spasso pren. biti brez dela
    mandare qcn. a spasso znebiti se koga, spraviti koga spod nog
    mandare a spasso qcn. pren. briti norce iz koga
    va' a spasso! pojdi k vragu!
  • spillare2 v. tr. (pres. spillo)

    1. navrtati, nastaviti, nastavljati sod

    2. tehn. vzeti, jemati (tekočino iz posode)

    3. pren. izvrtati (z zvijačo, s prevaro):
    spillare denaro a qcn. izvrtati denar iz koga

    4. igre razkriti karte
  • spōglio2 m (pl. -gli) izpis, izpisovanje; clipping-press; štetje:
    spoglio delle schede štetje glasovnic
    fare lo spoglio, procedere allo spoglio dei giornali izpisovati iz časopisov
  • sprēmere v. tr. (pres. sprēmo)

    1. iztisniti, iztiskati; ožeti, ožemati:
    spremere le lacrime pren. ganiti do solz
    spremere un limone iztisniti limono
    spremersi le meningi pren. naprezati možgane
    spremere il sugo da qcs. izluščiti jedro iz česa

    2. pren. izžemati:
    spremere denaro a qcn., da qcn. iz koga izvabiti denar
  • spunto1 m

    1. gled. začetne besede

    2. glasba prvi takti

    3. ekst. pobuda, sugestija, namig:
    dare, offrire lo spunto dati pobudo za
    prendere lo spunto da izhajati iz

    4. cik (vina)
  • squadra1 f kotnik:
    a squadra pravokotno
    essere, stare a squadra, in squadra biti pod pravim kotom
    essere fuori di squadra ne biti pod pravim kotom; pren. biti neurejen, ne biti na mestu
    uscire di squadra pren. skočiti iz kože, utrgati se (komu)
  • stampato

    A) agg.

    1. tiskan, natisnjen:
    parlare come un libro stampato pren. govoriti, kakor bi iz bukev bral

    2. tekstil tiskan (tkanina)

    3. pren. vtisnjen, viden

    4. elektr.
    circuito stampato tiskano vezje

    B) m

    1. list, letak, brošura; tiskovina

    2. tekstil potiskana tkanina