schizzare
A) v. tr. (pres. schizzo)
1. špricati, brizgati:
il rubinetto schizza acqua pipa pušča vodo
schizzare bile pren. kazati sovraštvo
schizza fuoco dagli occhi pren. jeza mu bliska iz oči
schizzare salute pren. pokati od zdravja
2. pošpricati, pobrizgati:
schizzare il vestito di fango pošpricati obleko z blatom
3. pren. umet. skicirati; ekst. orisati, opisati
B) v. intr.
1. brizgniti
2. švigniti, švigati:
schizzare dal letto švigniti iz postelje
gli occhi gli schizzavano dalle orbite pren. oči so mu buljile iz jamic (od strahu, jeze ipd.)
Zadetki iskanja
- scrōscio m (pl. -sci)
1. šumenje, bučanje:
uno scroscio di applausi viharno ploskanje
a scroscio silovito
piove a scroscio lije kot iz škafa, naliv je
2. med. krepitacija, škripanje kosti (pri prelomih)
3. tv žarg. šumenje - sé
A) pron. sebe, se:
a sé posebej
da sé sam (brez tuje pomoči)
fare da sé narediti sam
va da sé jasno je
dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati
B) m notranjost - secchia f
1. vedro:
fare come le secchie iti gor in dol
2. vedro (vsebina):
a secchie obilno
piovere a secchie liti kot iz škafa
3. pog. slabš. piflar
4. vedro (stara prostorninska mera) - secondo1
A) agg.
1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti
2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero
3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben
4. knjižno ugoden
B) m
1. drugi, drugo
2. kulin. druga, glavna jed
3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj
4. sekundant
5. navt. drugi oficir - sēlla f
1. sedlo:
cavallo da sella jezdni konj
montare in sella vzpeti se v sedlo
stare in sella jahati
2. ekst. sedež (kolesa, motornega kolesa)
3. pren. sedlo; položaj, funkcija:
cavare, sbalzare di sella qcn. koga vreči iz sedla
stare bene in sella trdno sedeti v sedlu
4. geogr. sedlo
5. anat.
sella turcica turško sedlo
6. pohrbtina (telečja, janjčja) - semplice2 m
semplici pl. zdravilna zelišča; zdravilo, pripomoček iz zdravilnih zelišč:
giardino dei semplici gojišče zdravilnih zelišč
lettura dei semplici šol. nekoč veda o zdravilnih zeliščih - sentimento m
1. zavest:
uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe
2. čut:
avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast
3. čustvo:
sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo
4. čustva, afekti; čustvena sfera:
ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune
5. pamet, razsodnost:
ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček - sfiatare
A) v. intr. (pres. sfiato)
1. izdihavati; sopihati:
il cavallo sfiata dalla fatica konj sopiha od napora
2. uhajati (plin):
il gas sfiata dalla tubazione plin uhaja iz cevovoda
B) ➞ sfiatarsi v. rifl. (pres. mi sfiato)
1. glasba zgubiti, zgubljati zven; razglasiti se
2. pog. priti ob glas, zahripeti (od govorjenja, kričanja) - sicuro
A) agg.
1. varen:
asilo sicuro varno zatočišče
2. prepričan:
sei proprio sicuro che fosse lei? ali si res prepričan, da je bila ona?
3. gotov, odločen, samozavesten; vešč; nezgrešljiv:
essere sicuro in qcs. biti gotov v kaj
mostrarsi sicuro del fatto suo pog. kazati se samozavestnega
colpo sicuro nezgrešljiv udarec
4. zanesljiv:
amico sicuro zanesljiv prijatelj
notizia da fonti sicure vest iz zanesljivih virov
di sicuro zanesljivo, zagotovo
B) avv. da, seveda, vsekakor
C) m sing.
1. gotovo, zanesljivo:
dare qcs. per sicuro biti o čem trdno prepričan
2. varno (mesto):
essere al sicuro biti na varnem - soldato m
1. voj. hist.
soldato mercenario, di ventura najemniški vojak
2. voj. vojak:
soldato semplice navadni vojak
soldato scelto desetnik
andare soldato iti k vojakom
fare il soldato služiti vojake
tornare da soldato odslužiti vojsko, biti odpuščen iz vojske
3. pren. vojak, bojevnik, borec:
un soldato della pace tra i popoli bojevnik za mir med narodi
4. zool. vojak (čebela, termit) - sollevare
A) v. tr. (pres. sollēvo)
1. dvigniti, dvigovati; privzdigniti:
sollevare qcs. da terra dvigniti kaj s tal
2. pren. povzdigniti, povzdigovati:
sollevare qcn. ai più alti onori povzdigniti koga do najvišjih časti
3. pren. dvigniti, dvigovati; blažiti; tolažiti:
sollevare qcn. dalla miseria koga dvigniti iz revščine
sollevare il popolo contro il tiranno dvigniti ljudstvo zoper tirana
4. pren. sprožiti:
sollevare una questione sprožiti vprašanje
B) ➞ sollevarsi v. rifl. (pres. mi sollēvo)
1. dvigniti, dvigovati se
2. pren. opomoči si
3. dvigniti, dvigovati se; upreti, upirati se (komu, čemu) - sospensione f
1. obešanje:
lume in sospensione viseča luč
tiro in sospensione šport met iz skoka (košarka)
2. kem. suspenzija
3. avto vzmetenje
4. prekinitev; odlog, odlaganje:
sospensione d'armi voj. prekinitev sovražnosti
sospensione del lavoro prekinitev dela
sospensione di una seduta prekinitev seje
5. suspenz, začasna odstranitev, odstavitev, začasna prepoved:
sospensione a divinis relig. suspenz
sospensione dall'impiego začasna odstavitev iz službe
6. lit. aposiopeza
7. pren. negotovost, skrb, zaskrbljenost - spasso m
1. zabava:
per spasso za zabavo
darsi agli spassi vdajati se brezdelju, zabavati se
prendersi spasso di qcn. norčevati se iz koga
2. pren. zabavnež
3. (kratek) sprehod:
andare a spasso iti na sprehod
essere a spasso pren. biti brez dela
mandare qcn. a spasso znebiti se koga, spraviti koga spod nog
mandare a spasso qcn. pren. briti norce iz koga
va' a spasso! pojdi k vragu! - spillare2 v. tr. (pres. spillo)
1. navrtati, nastaviti, nastavljati sod
2. tehn. vzeti, jemati (tekočino iz posode)
3. pren. izvrtati (z zvijačo, s prevaro):
spillare denaro a qcn. izvrtati denar iz koga
4. igre razkriti karte - spōglio2 m (pl. -gli) izpis, izpisovanje; clipping-press; štetje:
spoglio delle schede štetje glasovnic
fare lo spoglio, procedere allo spoglio dei giornali izpisovati iz časopisov - sprēmere v. tr. (pres. sprēmo)
1. iztisniti, iztiskati; ožeti, ožemati:
spremere le lacrime pren. ganiti do solz
spremere un limone iztisniti limono
spremersi le meningi pren. naprezati možgane
spremere il sugo da qcs. izluščiti jedro iz česa
2. pren. izžemati:
spremere denaro a qcn., da qcn. iz koga izvabiti denar - spunto1 m
1. gled. začetne besede
2. glasba prvi takti
3. ekst. pobuda, sugestija, namig:
dare, offrire lo spunto dati pobudo za
prendere lo spunto da izhajati iz
4. cik (vina) - squadra1 f kotnik:
a squadra pravokotno
essere, stare a squadra, in squadra biti pod pravim kotom
essere fuori di squadra ne biti pod pravim kotom; pren. biti neurejen, ne biti na mestu
uscire di squadra pren. skočiti iz kože, utrgati se (komu) - stampato
A) agg.
1. tiskan, natisnjen:
parlare come un libro stampato pren. govoriti, kakor bi iz bukev bral
2. tekstil tiskan (tkanina)
3. pren. vtisnjen, viden
4. elektr.
circuito stampato tiskano vezje
B) m
1. list, letak, brošura; tiskovina
2. tekstil potiskana tkanina