-
ce ➞ ci ( pred lo, la, li, le, ne)
-
cēdere
A) v. intr. (pres. cēdo)
1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga
2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo
B) v. tr.
1. odstopiti, odstopati:
cedere il posto odstopiti mesto
cedere il passo dati prednost
cedere la destra pustiti prosto desno stran
2.
cedere le armi pren. vdati se
3.
cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last
-
celebrare v. tr. (pres. cēlebro)
1. knjižno hvaliti, slaviti; poveličevati
2. praznovati
3. relig. opraviti, opravljati službo božjo:
celebrare la messa maševati
4. opraviti, opravljati obred:
celebrare un contratto skleniti, sklepati pogodbo
celebrare il matrimonio poročiti se
celebrare un processo voditi postopek, proces
-
celebrazione f
1. slavljenje, praznovanje:
celebrazione della nascita di Petrarca praznovanje Petrarkovega rojstva
2. vodenje:
la celebrazione del processo pravo vodenje procesa
la celebrazione della messa relig. maševanje
3. slavnost, slovesnost
-
cenere
A) agg.
1. pepel:
andare, ridursi in cenere zgoreti
ridurre qcs. in cenere upepeliti, popolnoma uničiti kaj
covare sotto la cenere pren. tleti pod pepelom
2. pl. relig. Pepelnica, Pepelnična sreda
3. pl. pepel, posmrtni ostanki
4. pepelna barva
PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducono l'uomo in cenere preg. pijača, tobak in ljubezen človeku kopljejo grob
B) agg. invar. pepelen, pepelne barve:
capelli cenere pepelni lasje
-
cenno m
1. migljaj, znamenje, znak:
gli fece cenno che aveva capito pokazal mu je, da je razumel
comunicare a cenni sporazumevati se z znaki
2. kratko pojasnilo; kratko sporočilo:
il giornale ha dato del fatto solo un cenno o dogodku časnik prinaša le kratko sporočilo
3. pren. opozorilo, znak:
la struttura dà cenno di cedimento konstrukcija kaže znake, da se podaja, popušča
-
cēnto
A) agg. invar.
1. sto:
un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
una volta su cento poredkoma
al cento per cento popolnoma, stoodstotno
novantanove volte su cento skoraj vedno
2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
il numero cento stranišče, WC
3. (za samostalnikom) stoti:
pagina cento stota stran
il paragrafo cento stoti odstavek
4.
per cento odstotek:
un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja
B) m invar.
1. sto:
il Consiglio dei Cento Svet stotih
2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
vincere i cento zmagati na sto metrov
-
centrale
A) agg. srednji, središčni; osrednji, glaven, centralen (tudi pren.):
problema centrale glavni problem
riscaldamento centrale centralno gretje
edificio centrale glavna, osrednja stavba
Europa Centrale Srednja Evropa
B) f centrala:
la centrale e le filiali centrala in podružnice
centrale del latte mlekarna
centrale telefonica telefonska centrala
centrale elettrica električna centrala
centrale idroelettrica hidroelektrarna
centrale termoelettrica termoelektrarna
centrale nucleare jedrska elektrarna, nuklearka
-
cēntro m
1. središče, središčna točka, center:
il centro della terra zemeljsko središče
fare centro pren. zadeti v polno
essere al centro di biti v središču česa
le vie del centro ulice mestnega središča
centro storico center, mestno jedro
2. polit.
partiti di centro sredinske stranke
3. šport center (igrišča):
mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)
4. fiz.
centro di gravità težišče
5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
centro d'influenza vplivni center
centri di potere centri oblasti
6.
centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
centro fieristico sejem, sejemski kompleks
7.
centro didattico šolski center
centro raccolta profughi zbirni begunski center
-
cera1 f
1. vosek:
cera naturale naravni vosek
cera sintetica sintetični vosek
cera d'api čebelni vosek
cera di Spagna pečatni vosek
cera da pavimenti loščilo za pod
parere di cera biti zelo bled
2. (čebelni) vosek; loščilo za pod:
dare la cera pološčiti pod
3. ekst. sveča:
fabbrica di cera voskarna, svečarna; ekst. voščena figura, voščena lutka:
museo delle cere muzej voščenih lutk
-
cerca f
1. iskanje:
andare, mettersi in cerca di qcs. iskati kaj
2. bera:
fare la cerca pobirati bero
3. lovstvo iskanje
-
cerchia f
1. pas, obroč:
cerchia di monti gorski venec
cerchia di mura obzidje
cerchia morenica geogr. morenska podkev
2. pren. krog:
una cerchia di amici krog prijateljev
la cerchia familiare družinski krog
-
cerchiare v. tr. (pres. cerchio)
1. obroče nabijati
2. obdati, obkrožiti, obkrožati:
cerchiare la città di mura obdati mesto z obzidjem
-
cerniēra f
1. spoj
2. tečaj; šarnir:
cerniera lampo zadrga na poteg
3. pren. stičišče:
la cerniera di due epoche stičišče dveh obdobij
-
cērto
A) agg.
1. gotov, nedvoumen
2. jasen, očiten; resničen
3. prepričan:
esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
fare certo qcn. komu zagotoviti
B) m (le sing.) gotovo, gotovost
C) agg.
1. neki:
devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov
2. slabš. neki, nekateri, določeni:
certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj
3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
sentire un certo che nekaj čutiti
ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači
4. neki, nedoločena oseba:
ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi
Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
certi dicono così nekateri trdijo tako
D) avv. gotovo, zares; seveda:
la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!
-
cervice f
1. knjižno tilnik:
piegare la cervice pren. ukloniti se
di dura cervice pren. trdovraten, trmast
cervice altera pren. ošabnež
2.
cervice uterina anat. maternični vrat
-
cessare
A) v. intr. (pres. cēsso) nehati, prenehati, jenjati:
la società ha cessato podjetje je prenehalo delovati, je opustilo dejavnost
cessare di scrivere prenehati pisati
cessare di vivere preminiti, umreti
B) v. tr. ustaviti, ustavljati; nehati, prenehati (s):
cessare le ostilità voj. ustaviti sovražnosti
cessare il fuoco voj. ustaviti ogenj
-
cessazione f prenehanje, prekinitev; ustavitev:
la cessazione delle ostilità prenehanje sovražnosti
cessazione di esercizio zaprtje, opustitev trgovine
cessazione dei pagamenti ustavitev plačil
-
cestone m poveč. od ➞ cesto velika košara:
fare a qcn. la testa come un cestone pren. koga oglušiti s čenčami
a cestoni obilo, na kupe
-
ché cong.
1. ker:
abbiamo ritardato, ché l'autobus non passava pozni smo, ker ni bilo avtobusa
2. zakaj:
partite presto, ché non vi colga la pioggia brž odidite, da vas ne zaloti dež