cōgliere* v. tr. (pres. cōlgo)
1. trgati; nabrati, nabirati; pobrati, pobirati (tudi pren.):
cogliere un fiore utrgati cvet
cogliere il frutto dei propri sforzi pobirati plodove svojega truda
2. zgrabiti, pograbiti; zalotiti, zasačiti (tudi pren.):
cogliere l'occasione pograbiti priliko
cogliere la palla al balzo pren. pograbiti ugodno priliko
lo colse una gran paura lotil se ga je velik strah
cogliere qcn. in fallo, in flagrante koga zasačiti na delu
3. zadeti (tudi pren.):
cogliere nel giusto zadeti v polno
4. pren. doumeti, uganiti:
cogliere il significato nascosto doumeti skriti pomen
cogliere al volo takoj razumeti
Zadetki iskanja
- divedere v. tr. (le v nedoločniku)
dare a divedere dokazati, dati razumeti; namigniti, namigovati - fōglia f
1. bot. list:
spuntano, cadono le foglie listje poganja, odpada
2. pren.
mangiare la foglia razumeti, kam pes taco moli
tremare come una foglia drgetati kot šiba na vodi
non muover foglia pren. ne migniti z mezincem, ne storiti ničesar
3. umet. listni ornament
4. (lamina d'oro, d'argento) folija
5. tehn. list vzmeti
PREGOVORI: non cade foglia che Dio non voglia preg. človek obrača, Bog obrne - indiētro
A) avv.
1. nazaj:
avanti e indietro naprej in nazaj
l'orologio è indietro, va indietro ura zaostaja
dare indietro qcs. kaj vrniti, vračati
tirarsi indietro pren. umakniti, umikati se (obveznostim)
essere, rimanere indietro in qcs. v čem zaostajati
essere indietro pren. malo razumeti
fare macchina indietro pren. sneti besedo, umakniti se
2.
all'indietro nazaj; v obratno smer:
cadere all'indietro pasti vznak
B) inter. nazaj! - latino
A) agg.
1. latinski:
lingua latina latinščina
popoli latini ekst. latinska ljudstva
quartiere latino latinska četrt (v Parizu)
America Latina Latinska Amerika
vela latina navt. trioglato latinsko jadro
2. relig. (rimsko)katoliški:
chiesa latina katoliška cerkev
B) m
1. (f -na) Latinec, Latinka
2. pren. jezik, govor: ekst. nerazumljiv jezik:
parlare latino govoriti nerazumljivo
intendere il latino razumeti (skriti smisel, namig)
C) m jezik latinski jezik, latinščina:
latino volgare vulgarna latinščina - lucciola f
1. zool. kresnica, ivanjščica (Lampyris noctiluca):
prendere lucciole per lanterne pren. napačno razumeti
2. spremljevalec, spremljevalka k sedežu (v kinodvoranah) - parōla f
1. beseda:
nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
non capire una sola parola ne razumeti prav nič
parola per parola dobesedno
giochi di parole besedne igre
giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
è questione di parole pren. samo za besede gre
parole sante! res je! tako je!
non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
buone parole prijazne besede
male parole hude, osorne besede
parole grosse žaljive besede
venire a parole sporeči se
scambio di parole razprava, diskusija
in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
uomo di poche parole redkobeseden mož
misurare, pesare le parole tehtati besede
sprecare le parole govoriti zaman
togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči
2. beseda, pogovor, pouk:
ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
la parola di Dio božja beseda, božji nauk
3. beseda, izraz, rek:
mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
in una parola pren. skratka
la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
parola d'ordine pren. geslo, slogan
parole čenče, govorjenje:
essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
è una parola! pren. to je lahko reči!
quante parole! koliko nepotrebnih besed!
parole, parole, parole! besede, besede, besede!
4. govor:
il dono della parola dar govora
restare senza parola obnemeti
5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
chiedere la parola prositi za besedo
prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba
6. govor (način, oblika):
avere la parola facile biti zgovoren
7. beseda, besedica, omemba:
non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem
8. beseda, obljuba:
dare la parola obljubiti
mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
essere di parola biti mož beseda
parola d'onore! častna beseda!
rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda - pōco
A) avv. (po')
1. malo; slabo:
ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
sta poco bene ne počuti se prav dobro
mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
né molto né poco sploh ne
non poco precej
poco o nulla zelo malo
a poco a poco počasi
2.
un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
ho dormito un bel po' malo sem spal
vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!
B) agg.
1. malo:
spendere poco denaro porabiti malo denarja
avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
essere di poche parole biti redkobeseden
comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti
2. (v eliptičnih izrazih)
a ogni poco zelo pogostoma
ci corre poco pren. ni velike razlike
a dir poco vsaj
per poco skoraj:
per poco non cadevo skoraj bi padel
c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
da poco nevažen, nepomemben, majhen
ci vuol poco a lahko je...:
ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti
C) pron. malo (po številu, meri):
pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri
Č) m sing. (po')
1. malo (majhna količina):
il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti
2.
po' po' di precej:
ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister
D) m, f invar.
un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič - propriamente avv.
1. v resnici, zares:
le cose non si sono svolte propriamente in questo modo stvari v resnici niso potekale tako
2. prav; v pravem smislu, pomenu; točno
la parola va intesa propriamente e non in senso traslato besedo gre razumeti v pravem, ne v prenesenem pomenu - raccōgliere*
A) v. tr. (pres. raccōlgo)
1. pobrati, pobirati:
raccogliere il guanto pren. sprejeti izziv
raccogliere un'allusione pren. razumeti namig
2. agr. pobrati, pobirati; ekst. pridobiti, pridobivati; pren. doseči, dosegati:
raccogliere le patate pobirati krompir
raccogliere il fieno grabiti seno
raccogliere il grano žeti žito
raccogliere molto olio pridobiti veliko olja
raccogliere successo imeti, žeti uspeh
3. zbirati (tudi pren.):
raccogliere denaro per una colletta zbirati denar
raccogliere francobolli zbirati znamke
4. sprejeti, sprejemati (tudi pren.):
raccogliere l'eredità sprejeti dediščino
raccogliere un'ingiuria zavrniti žalitev
B) ➞ raccōgliersi v. rifl. (pres. mi raccōlgo)
1. namestiti, nameščati se
2. koncentrirati se (na); osredotočiti se (na); poglobiti se (v):
raccogliersi su un problema poglobiti se v problem
3. zbrati, zbirati se
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar - rovēscio
A) agg. (m pl. -sci; f pl. -sce) obrnjen; narobe:
a rovescio vznak; pren. narobe
per diritto e per rovescio upravičeno ali ne
capire a rovescio razumeti narobe
cadere rovescio pasti vznak
B) m (pl. -sci)
1. druga, hrbtna stran:
il rovescio della medaglia pren. druga plat medalje
2. ekst. pren. polom; nesreča; poraz
3. naliv; ploha (tudi pren.)
4. udarec vnic (s hrbtno stranjo roke)
5. šport backhand (udarec)
6. glasba obrat, inverzija
PREGOVORI: ogni dritto ha il suo rovescio preg. vsako lice ima svoje naličje - sillaba f
1. jezik zlog:
sillaba breve, lunga kratek, dolg zlog
2. pog. besedica; prav nič, niti trohice:
non capire una sillaba ne razumeti besedice, prav nič
non cambiare una sillaba ne zamenjati niti besedice - sordo
A) agg.
1. gluh (tudi pren.):
essere sordo da un orecchio biti gluh na eno uho
essere sordo alle preghiere pren. biti gluh za prošnje
essere sordo come una campana biti gluh kakor kamen
2. gluh, neakustičen; zamolkel, pridušen:
lima sorda ekst. pren. pokrita rihta
rumore sordo zamolkel šum
3. pren. tih, skrit:
nutrire una sorda invidia verso gojiti skrito zavist do
4. jezik nezveneč
B) m (f -da) glušec, gluha oseba:
parlare ai sordo govoriti gluhim ušesom
fare il sordo delati se gluhega
non intendere sordo takoj razumeti - stare* v. intr. (pres. stō)
1. knjižno obstati
2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo
3. obotavljati se, muditi se
4. trajati
5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo
6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan
7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?
8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati
9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici
10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno
11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako
12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti
13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo
14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja
15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali
16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)
17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati
18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori
19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)
20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem
21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših
22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?
23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za - travērso
A) agg. prečen, poševen:
via traversa stranska, prečna ulica; ekst. bližnjica
agire per vie traverse delovati skrivaj, nepošteno
B) m
1. širina (predmeta):
a traverso, di traverso, per traverso poprek, počez, pošev
per il traverso po širini
andare di traverso zaleteti se (jed, pijača)
guardare di traverso gledati postrani (tudi pren.);
prendere qcs. di traverso pren. kaj narobe razumeti, tolmačiti, vzeti
2. navt. bok:
di traverso bočno - tubo m
1. cev:
tubo d'acciaio, di cemento armato, di ghisa, di gomma, di vetro jeklena, železobetonska, litoželezna, gumena, steklena cev
tubo flessibile, rigido gibka, trdna cev
tubo saldato, senza saldatura zvarjena, celovita cev
tubo per condutture dell'acqua, del gas cev za vodovodno, plinsko napeljavo
tubo gas prirobnica
tubo lanciamine voj. torpedna cev
tubo di scarico odtočna cev
tubo di scappamento avto izpušna cev
2. fiz., elektr., hidravl.
tubo di Coolidge, Roentgen fiz. rentgenska cev
tubo elettronico elektr. elektronka
tubo fluorescente opt. fluorescenčna cev
tubo indicatore elektr. številčna cev
tubo oscillografico elektr. oscilografska elektronka
tubo piezometrico hidravl. piezometrična cev
tubo di Pitot hidravl. Pitotova cev
tubo raggi catodici elektr. Braunova elektronka
tubo termoelettronico elektr. elektronka s termokatodo
tubo di Venturi hidravl. Venturijeva cev
3. anat., zool.
tubo alimentare, digerente prebavna cev, prebavni trakt
tubo midollare, neurale mozgovni, živčni trakt
4. bot. žila
5. pren. pog. prav nič; figa (podkrepi izraz v nikalnih stavkih):
non capire, non dire, non fare, non importare, non sapere, non valere un tubo ne razumeti, ne reči, ne narediti nič, ne pomeniti nič (pomeniti eno figo), ne vedeti, ne veljati nič (veljati eno figo) - vērso3 m
1. lit. verz, stih:
versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci
2.
versi pl. lit. pesem, pesniški spis
3. relig. vrstica (iz svete knjige)
4. ptičji glas; ekst. živalski glas
5. klic; krik
6. govorjenje; hoja:
fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
rifare il verso a qcn. posnemati koga
7. usmeritev (dlak, vlaken)
8. fiz. smer (vektorjev)
9. smer:
cose senza verso stvari brez repa in glave
per ogni verso od vsepovsod
andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)
10. pren. način:
a verso spodobno, kot je treba
fare a proprio verso narediti po svoje
non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati - volo m
1. let, letenje:
al volo v letu; pren. takoj, v hipu
a volo d'uccello iz ptičje perspektive; pren. globalno, celostno
in volo v letu
tiro a volo, al volo streljanje na premične tarče, na glinaste golobe
volo planato let z razprtimi krili
volo radente nizki let
alzarsi, levarsi a volo, in volo poleteti
capire qcs. al volo pren. kaj pri priči razumeti
prendere il volo odleteti; pren. pobegniti, izginiti
2. aero let; ekst. polet:
volo ad alta, a bassa quota visoki, nizki let
volo a motore, a vela letenje z motornimi letali, jadralno letenje
volo spaziale vesoljski polet
3. ekst. jata (ptic); eskadrilja (letal)
4. ekst. pot (izstrelka)
5. šport skok (vratarja), (smučarki) skok, polet
al volo v zraku; pren. takoj
cogliere al volo l'occasione propizia takoj izkoristiti priložnost
colpire la palla al volo šport streljati iz voleja
far fare un volo a qcn. pren. pog. koga spoditi
6. ekst. skok, padec (z visokega)
7. ekst. skok:
in un volo takoj
andare a volo pren. trgov. prodajati se dobro
8. pren. vzlet:
volo poetico pesniški vzlet