defenestrare v. tr. (pres. defenēstro)
1. vreči, metati skoz okno, defenestrirati
2. pren. odsloviti, odslavljati; odpustiti, odpuščati; zapoditi (s funkcije)
Zadetki iskanja
- dequalificare v. tr. (pres. dequalifico) ne ceniti, negativno soditi o čem, metati slabo luč na kaj:
l'iniziativa dequalifica l'associazione ta pobuda meče slabo luč na društvo - infoibare v. tr. (pres. infōibo) vreči, metati trupla v fojbe
- infossare
A) v. tr. (pres. infōsso) devati, metati v jamo, v luknjo
B) ➞ infossarsi v. rifl. (pres. mi infōsso)
1. upadati
2. ugrezniti, ugrezati se; udreti, udirati se - precipitare
A) v. tr. (pres. precipito)
1. strmoglaviti; prevrniti, prevračati
2. pren. pretirano pohiteti (s, z); prenagliti se
3. glasba (pretirano) pospešiti, pospeševati:
precipitare una decisione prenagljeno se odločiti
B) v. intr.
1. strmoglaviti, strmoglavljati
2. pren. zapasti v bedo; propasti, propadati; ugonobiti se, obubožati
3. prehitevati se:
gli eventi precipitano dogodki se prehitevajo
4. kem. precipitirati; sedimentirati, usedati se, oboriti se
C) ➞ precipitarsi v. rifl. (pres. mi precipito)
1. vreči, metati se (z višine)
2. steči, naglo se podati; pohiteti:
precipitarsi a casa steči domov - prostēndere*
A) v. tr. (pres. prostēndo) knjižno razgrniti, razgrinjati
B) ➞ prostēndersi v. rifl. (pres. mi prostēndo) knjižno (prosternarsi) vreči, metati se k nogam - prosternare
A) v. tr. (pres. prostērno) podreti, podirati
B) ➞ prosternarsi v. rifl. (pres. mi prostērno) vreči, metati se k nogam (v znak pokorščine) - prostrare
A) v. tr. (pres. prōstro)
1. (prosternare) vreči, metati na tla
2. zdelati, oslabiti; pren. ponižati, potlačiti
B) ➞ prostrarsi v. rifl. (pres. mi prōstro)
1. poklekniti, vreči se k nogam
2. pren. ponižati se - scavalcare v. tr. (pres. scavalco)
1. vreči, metati s konja
2. preskočiti, preskakovati
3. prehiteti; spodriniti, spodrivati:
scavalcare a destra, a sinistra prehitevati po desni, po levi; polit. prevzemati bolj desno, bolj levo usmeritev - sfornare v. tr. (pres. sforno)
1. vzeti, jemati iz peči
2. pren. na veliko izdelovati; vreči, metati na trg:
uno scrittore capace di sfornare un romanzo all'anno pisatelj, ki je sposoben napisati en roman na leto - spiombare2
A) v. tr. (pres. spiōmbo)
1. premakniti, premikati z grezilne črte
2. ekst. vreči, metati na tla
B) v. intr. biti zelo težek - stēndere*
A) v. tr. (pres. stēndo)
1. stegniti; pomoliti:
stendere la mano stegniti, pomoliti roko; absol. prositi vbogajme
stendere le truppe razporediti čete
2. razobesiti, obešati; razprostreti, razprostirati:
stendere la biancheria ad asciugare sušiti perilo
3. premazati, namazati (barvo, maslo); razvaljati (testo)
4. položiti, polagati; vreči, metati ob tla; žarg. ubiti
5. sestaviti, sestavljati; napisati (pogodbo, zapisnik)
B) ➞ stēndersi v. rifl. (pres. mi stēndo)
1. leči
2. razprostreti, razprostirati se; razpeti, razpenjati se - tuffare
A) v. tr. (pres. tuffo) potopiti, potapljati; pomočiti:
tuffare la penna nell'inchiostro pomočiti pero v črnilo
B) ➞ tuffarsi v. rifl. (pres. mi tuffo)
1. skočiti, skakati; vreči, metati se (v vodo)
2. ekst. vreči, metati se
3. aero pikirati
4. pren. potoniti; pogrezniti, pogrezati se; zaiti, zahajati (sonce)
5. pognati se:
tuffarsi nella mischia pognati se v metež
6. pren. zatopiti se v; vdajati se čemu - bastone m
1. palica:
bastone nodoso grčava palica, gorjača
bastone da passeggio sprehajalna palica
bastone animato votla palica s skrito konico
mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti
2. znak dostojanstva, avtoritete:
bastone di maresciallo maršalska palica
bastone vescovile škofovska palica
avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi - denaro m
1. denar:
denaro spicciolo droben denar, drobiž
denaro contante gotovina
2. denarci, bogastvo:
avere molto denaro imeti pod palcem
avere il denaro contato imeti najnujnejše
buttare il denaro, buttare il denaro a due mani pren. stran metati denar, na veliko zapravljati
essere a corto di denaro biti na kratkem z denarjem
far denaro, denari a palate služiti bajne denarce
sciupare tempo e denaro pren. zapravljati čas in denar
3.
denari pl. igre (barva italijanskih kart) ○
4. tekstil denier - ērba f bot.
1. trava:
erba amara navadni vratič (Tanacetum vulgare)
erba angelica angelski koren (Angelica silvestre)
erba benedetta navadna sretena (Geum urbanum)
erba medica, erba spagna lucerna (Hedicago sativa)
erba saetta vodni orešek (Sagittaria sagittifolia)
erba strega enoletni golšec (Mercurialis annua)
punto erba obrt stebelni vbod
in erba v klici
dottore in erba bodoči doktor
fare l'erba kositi travo
fare d'ogni erba un fascio pren. metati vse v isti koš
dare l'erba trastullo a qcn. pren. z lepimi besedami koga pitati
questo non è l'erba del tuo orto pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
non sono più dell'erba d'oggi pren. nisem danes na svet prišel
campa, cavallo mio, che l'erba cresce tvoja obljuba je zimska odjuga
PREGOVORI: l'erba del vicino è sempre più verde preg. trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena
2.
erbe pl. zelenjava:
piazza delle erbe zelenjavna tržnica
erbe aromatiche dišave
erbe medicinali zdravilna zelišča
3. žarg. trava (marihuana, hašiš) - finēstra f
1. okno:
finestra cieca slepo okno
la finestra guarda sulla piazza okno gleda na trg
affacciarsi, farsi alla finestra stopiti k oknu
donna da finestra spogledljivka, koketa
buttare il denaro dalla finestra pren. metati denar skoz okno
uscito dalla porta e rientrato dalla finestra pren. nagnali so ga (s položaja), pa se je vrnil skozi stranska vrata
2. odprtina, rana:
fare larga finestra napraviti veliko odprtino
3. okence:
busta con finestra, a finestra kuverta z okencem
4. publ. članek v okvirčku - ghirlanda f venec (tudi pren.):
tessere, intrecciare una ghirlanda splesti venec
fare ghirlanda di ogni fiore pren. metati vse v en koš
una ghirlanda di villette attorno al lago venec vil okrog jezera
una ghirlanda di sonetti lit. sonetni venec - mucchio1 m (pl. -chi) kup, kopica (tudi pren.):
mucchio di gente množica
mucchio di uccelli jata ptičev
mettere tutti in un mucchio pren. metati vse v en koš
a mucchi na kupe
avere un mucchio di soldi imeti kup denarja
sparare nel mucchio pren. napadati vse brez razlike - ōcchio m (pl. -chi)
1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči
5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!
8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru
10. bot. popek, očesce
11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko