segregare
A) v. tr. (pres. sēgrego) ločiti, ločevati; oddeliti; osamiti
B) ➞ segregarsi v. rifl. (pres. mi sēgrego) izolirati se, osamiti se
Zadetki iskanja
- separare
A) v. tr. (pres. separo) ločiti, ločevati; razdružiti; deliti; oddeliti; oddvojiti (tudi pren.):
separare la crusca dal pane ločiti moko od otrobov
separare il bene dal male ločiti dobro od zlega
B) ➞ separarsi v. rifl. (pres. mi separo) ločiti, ločevati se (tudi pravo) - sezionare v. tr. (pres. seziono)
1. razčleniti, razčlenjevati
2. deliti, razdeljevati
3. med. secirati; raztelesiti; obducirati
4. elektr. ločiti - spartire v. tr. (pres. spartisco)
1. deliti, razdeliti:
spartire un guadagno razdeliti dobiček
non aver nulla da spartire con nessuno pren. ne imeti nobenih zvez z nikomer
2. ločiti, ločevati
3. glasba zapisati notne parte - spiccare
A) v. tr. (pres. spicco)
1. odtrgati, ločiti (tudi pren.):
spiccare un fiore odtrgati cvet
spiccare le parole razločno izgovarjati besede
2. trgov., pravo izdati:
spiccare un assegno izdati menico
spiccare un mandato di cattura izdati zaporni nalog
3.
spiccare un salto skočiti
spiccare il volo vzleteti; pren. pobegniti
B) v. intr. izstopati; odlikovati se
C) ➞ spiccarsi v. rifl. (pres. mi spicco) ločiti se (meso od koščice) - staccare
A) v. tr. (pres. stacco)
1. ločiti; odtrgati; sneti; odmakniti, odmikati; odklopiti, odklapljati:
staccare un quadro dal muro sneti sliko z zida
non staccare gli occhi da ne odmakniti pogleda od
2. šport pustiti, puščati za seboj
3. glasba
staccare le note igrati staccato, igrati tone s presledki
B) v. intr.
1. izstopati; izraziti, izražati se, kazati se
2. pog. prenehati delo
C) ➞ staccarsi v. rifl. (pres. mi stacco)
1. ločiti, ločevati se (tudi pren.)
2. odtrgati se; odlepiti se
3. oddaljiti, oddaljevati se:
staccarsi da terra vzleteti - tramezzare v. tr. (pres. tramēzzo)
1. dati, devati vmes, vriniti, vrivati
2. gradb. ločiti, ločevati; predeliti - disincarnare v. tr. (pres. disincarno) osvoboditi telesa; ločiti od telesa
- divorziare v. intr. (pres. divōrzio) ločiti se; razvezati se; raziti se, pretrgati prijateljske odnose
- scollare2
A) v. tr. (pres. scōllo)
1. odlepiti
2. med. kirurško ločiti
B) ➞ scollarsi v. rifl. (pres. mi scōllo) odlepiti se - da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)
1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor
2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)
3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov
4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti
5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju
6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno
7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev
8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega
9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih
10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze
11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri
12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko
13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak
14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj
15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje
16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš
17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika
18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo
19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let
20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti
21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod
22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od - lōglio m bot. omotnica, omotica (Lolium temulentum):
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev - mazzo m
1. šop, šopek (tudi ekst.):
a mazzi pomešano
2. pren. slabš., šalj. kup, kopica (ljudi):
entrare nel mazzo pridružiti se, vključiti se v posel
mettere tutti nello stesso mazzo ne ločiti zrna od plev
3. igre šop kart:
essere di mazzo deliti karte
fare il mazzo zmešati karte