ammaliare v. tr. (pres. ammalio)
1. uročiti, začarati
2. očarati:
la bellezza del luogo lo ammaliò očarala ga je lepota kraja
Zadetki iskanja
- bue m (pl. buoi)
1. zool. govedo (Bos):
bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)
2. vol:
occhio di bue okroglo okno
uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko
3. govedina, goveje meso
4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja - cima f
1. vrh:
la cima di un campanile, di un albero vrh zvonika, drevesa
in cima zgoraj
in cima a na, vrh:
essere, trovarsi in cima ai pensieri di qcn. pren. biti komu glavna skrb
2. alpin. vrh:
conquistare una cima povzpeti se, splezati na vrh
3. konec:
da cima a fondo od vrha do tal; od nog do glave; od konca do kraja; popolnoma
4. pog. vrhunski strokovnjak, kapaciteta:
non è una cima, ma tutto sommato è una gran brava persona ni ravno vrhunska kategorija, vendar pa je prav v redu človek
essere una cima in biti v čem odličen
cima di birbante šalj. goljuf, prevarant
5.
cime di rapa bot. repni poganjki - in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če - tōgliere*
A) v. tr. (pres. tōlgo)
1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
togliere un divieto odpraviti prepoved
togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
togliersi la fame nasititi se, odteščati se
togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
togliere qcn. dal mondo umoriti koga
togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
togliere via odstraniti, zbrisati
togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho
2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
togliere l'onore onečastiti
togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
togliersi la vita vzeti si življenje
3. odšteti; odvzeti del
4. rešiti, reševati:
togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije
5. pog. kupiti, kupovati
B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja - unità f
1. enotnost:
unità e molteplicità enotnost in mnogoterost
unità di tempo, di luogo e di azione gled. enotnost časa, kraja in prostora
2. ekst. enotnost; združitev, zedinjenje:
lottare per l'unità nazionale boriti se za nacionalno združitev:
Unità d'Italia hist. Zedinjenje Italije
3. enotnost, složnost, enakost; sorodnost:
unità di vedute e di propositi enakost pogledov in ciljev
4. enota:
unità didattica šol. učna enota
il comune è l'unità amministrativa fondamentale občina je osnovna upravna enota
unità sanitaria locale zdravstveni dom; mestna ambulanta
5. mat. število ena
6. fiz. enota:
unità astronomica astronomska enota
unità derivata izpeljana merska enota
unità fondamentale osnovna enota
unità di misura merska enota
7. farm.
unità di insulina, di penicillina enota insulina, penicilina
8. agr.
unità foraggiera krmna enota
9. ekon.
unità di consumo potrošniška enota
unità monetaria denarna enota
unità di prezzo enotna cena
10. urban.
unità d'abitazione stanovanjska enota
11. voj. enota:
unità aerotrasportata, corazzata, meccanizzata, motorizzata zračnotransportna, oklepna, mehanizirana, motorizirana enota
unità complessa, elementare sestavljena, osnovna enota
12. med. enota; oddelek:
unità neonatale porodni oddelek
13. aero, navt. letalo, ladja:
unità da caccia, da ricognizione lovsko, izvidniško letalo
14. inform. procesna enota:
unità centrale, periferica centralna, periferna procesna enota - usanza f
1. navada, običaj, šega:
l'usanza dell'albero di Natale šega božične jelke
2. navada, način; uzanca:
all'usanza po:
cucinare all'usanza cinese kuhati po kitajsko, na kitajski način
attenersi alle usanze del paese držati se navad nekega kraja
PREGOVORI: paese che vai usanza che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev