Franja

Zadetki iskanja

  • ché cong.

    1. ker:
    abbiamo ritardato, ché l'autobus non passava pozni smo, ker ni bilo avtobusa

    2. zakaj:
    partite presto, ché non vi colga la pioggia brž odidite, da vas ne zaloti dež
  • comprensione f umevanje, razumevanje; uvidevnost:
    concetto di difficile comprensione težko dojemljiv pojem
    fra i due non c'è mai stata molta comprensione med njima ni bilo nikoli velikega razumevanja, nikoli se nista dobro razumela
    mostrare comprensione, dar prova di comprensione per qcn., nei confronti di qcn. pokazati razumevanje za koga
  • così

    A)

    1. tako:
    così si dice tako pravijo
    e così? kaj pa potem?
    è così? ali je tako?
    e così via in tako dalje
    basta così! dovolj!
    così così bolj tako tako, nekako
    di così, per così tako:
    mettiti per così postavi se takole

    2. tako; toliko:
    è una persona così simpatica! to je tako simpatičen človek!
    così gli uni come gli altri tako eni kot drugi

    B) agg. tak, takšen:
    non avevo mai conosciuto una persona così še nikoli nisem spoznal takšnega človeka

    C) cong.

    1.
    così come tako, kot:
    è proprio così bravo come dicono? ali je res tako sposoben, kot pravijo?

    2.
    e così in tako, in zato:
    abita fuori mano e così si vede raramente stanuje bogu za hrbtom in zato se poredkoma pokaže

    3. čeprav:
    così furbo com'è si è lasciato fregare čeprav je prebrisan, se je pustil prevarati

    4.
    così.. che, così... da tako... da:
    non sarai stato così sciocco da lasciarti sfuggire l'occasione pa vendar nisi bil tako neumen, da bi izpustil priložnost!

    5. ko bi le; bog daj, da:
    così fosse vero! ko bi le bilo res!

    6.
    come... così, appena che... così brž ko:
    come lo vide, così scappò via brž ko ga je zagledal, je zbežal

    7.
    siccome... così, poiché... così ker:
    siccome non avevo i soldi, così non ho comprato la macchina ker nisem imel denarja, nisem kupil avta
  • dovere*

    A) v. tr. (pres. dēvo, dēbbo)

    1. morati:
    dovete sapere che... (v povestih ipd.) bilo je nekoč...
    non dovere ne smeti

    2. biti možno, verjetno:
    deve essere mezzogiorno verjetno je poldne

    3. dolgovati, biti dolžan:
    cosa devo? koliko sem dolžan?

    B) m

    1. dolžnost; obveznost:
    il senso del dovere čut dolžnosti
    i doveri del cittadino državljanske dolžnosti

    2. primerno, pravično:
    fare le cose a dovere kaj narediti, kot se spodobi
    ha avuto il suo dovere dobil je, kar si zasluži

    3. pl. pozdravi, izrazi spoštovanja, čestitke:
    fare i propri doveri a qcn. izraziti komu spoštovanje, pozdraviti koga, čestitati komu
  • dovuto

    A) agg. dolžen; ki ga gre pripisati, ki je posledica:
    un successo dovuto al forte impegno uspeh, ki ga gre pripisati veliki prizadevnosti

    B) m dolg; potrebno, primerno:
    pagare il dovuto plačati dolg
    fare più del dovuto storiti več, kot je bilo potrebno
  • eccezione f

    1. izjema:
    per te farò un'eccezione zate bom naredil izjemo
    costituire un'eccezione, fare eccezione biti izjema, predstavljati izjemo
    d'eccezione izjemen, izreden:
    uno spettacolo d'eccezione izjemna predstava
    ad eccezione di razen, izvzemši
    PREGOVORI: l'eccezione conferma la regola preg. izjema potrjuje pravilo

    2. ugovor, pripomba:
    furono avanzate molte eccezioni izraženo je bilo veliko pripomb
    sollevare un'eccezione pravo ugovarjati
  • età f

    1. starost, leta:
    all'età di vent'anni pri dvajsetih letih, ko mu je bilo dvajset let
    di piccola età rosno mlad
    la prima, tenera età otroštvo
    la verde età puberteta, mladostna leta
    essere in età da marito biti godna za možitev
    la mezza età srednja leta
    l'età matura zrelost
    uomo di una certa età človek v letih
    avere l'età della ragione biti miselno zrel

    2. leta (primerna za neko opravilo):
    limite di età starostna meja, čas za upokojitev
    per raggiunti limiti d'età zaradi dopolnjenih let (za upokojitev)
    minore età mladoletnost
    maggiore età polnoletnost

    3. doba, obdobje, čas, vek:
    età della pietra, del bronzo kamena, bronasta doba
    l'età di Augusto Avgustova doba
    l'età di mezzo srednji vek
    la nostra età naša generacija
    la terza età tretje življenjsko obdobje, starost
    essere in età militare biti goden za vojsko
    persona di bell'età čil človek
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • figurare

    A) v. tr. (pres. figuro)

    1. prikazati, ponazoriti, upodobiti, oblikovati

    2. predstavljati:
    te la figuri la faccia del professore? si predstavljaš profesorjev obraz?
    figurarsi!, figurati!, figuriamoci!, si figuri seveda!, jasno!, kje neki!, sploh ne! (odvisno od trditve, na katero se odgovor nanaša)
    Grazie! - Figurati! Hvala! - Ni za kaj!
    figurati che non l'avevo visto pomisli, nisem ga videl

    3. delati se:
    figura d'aver capito tutto dela se, da je vse razumel

    B) v. intr.

    1. biti, nahajati se:
    il mio nome non figurava nell'elenco mojega imena ni bilo na spisku

    2. izkazati se, postaviti se, napraviti dober vtis:
    vuole ben figurare in società želi se postaviti v družbi
  • funerale

    A) m pogreb (zlasti pl.):
    i funerali si svolgeranno a spese dello stato pogreb bo na državne stroške
    faccia, viso da funerale pren. potrt obraz
    essere un funerale pren. držati se kot na pogrebu
    la festa fu un funerale pren. na zabavi je bilo kot na pogrebu

    B) agg. knjižno mrtvaški, pogreben
  • galoppata f

    1. galopiranje, dirjanje; dir

    2. hiter tek (zlasti na atletskih tekmovanjih):
    giunse al traguardo dopo una faticosa galoppata na cilj je prišel po hitrem in napornem teku

    3. pren. garanje, garaško delo, garaški napor:
    il viaggio è stato una vera galoppata potovanje je bilo pravo garaštvo
  • già

    A) avv.

    1. že:
    sono già due ore che ti aspetto že dve uri te čakam

    2. nekoč, prej, nekdanji, bivši:
    Via Roma già Via Toledo Rimska cesta, nekdanja Toledska
    già ministro bivši minister

    B) inter. da, saj, pač:
    già, già, hai ragione saj, saj, prav imaš
    già, era destino saj, tako je bilo sojeno
  • giurare

    A) v. tr. (pres. giuro) priseči, prisegati:
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    giurare il falso krivo priseči
    giurare il vero prisegati na resničnost česa
    giurare odio, amore, fedeltà priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo
    giurare sulla parola altrui prisegati na besede koga drugega
    giurare le leggi, lo statuto svečano se obvezati k spoštovanju zakonov, ustave
    giurarla a uno priseči, obljubiti komu maščevanje
    ti giuro che le cose sono andate così ekst. prisegam ti, da je bilo tako

    B) v. intr. pravo priseči, prisegati:
    giurare innanzi al Parlamento priseči pred parlamentom
    giurare nelle mani di qcn. pravo priseči pred kom
  • guasto

    A) agg.

    1. pokvarjen, poškodovan:
    orologio guasto pokvarjena ura
    pere guaste gnile hruške
    dente guasto gnil zob

    2. pren. pokvarjen, izprijen:
    cervello guasto izprijeni možgani
    avere il sangue guasto con qcn. pren. biti jezen na koga

    B) m

    1. okvara, kvar:
    mancò la luce per un guasto all'impianto elettrico zaradi okvare na električni napeljavi ni bilo luči

    2. pren. gniloba, izprijenost, pregreha:
    in questa società c'è del guasto v tej družbi je nekaj gnilega

    3. pren. nesoglasja, razprtije, trenja:
    c'è del guasto tra noi med nami so razprtije
  • gusto m

    1. okus

    2. okus; užitek:
    un cibo privo di gusto jed brez okusa
    fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
    mangiare di gusto jesti z užitkom
    è di mio gusto po mojem okusu je

    3. veselje, zadovoljstvo:
    ridere di gusto veselo se smejati
    ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
    ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
    avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
    prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati

    4. okus, nagnjenje:
    sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
    sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
    PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    5. okus; čut, občutek:
    formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
    avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
    di buon gusto dobrega okusa
    di cattivo gusto slabega okusa, cenen
    scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom
  • igiēnico agg. (m pl. -ci)

    1. higieničen, higienski:
    assorbente igienico higienski vložek

    2. higienski:
    impianti igienici gradb. sanitarije

    3. pren. pog. primeren, priporočljiv:
    è furioso; sarebbe igienico evitarlo besen je; priporočljivo bi se ga bilo izogibati
  • macinare

    A) v. tr. (pres. macino) mleti:
    macinare il grano mleti žito
    macinare il caffè mleti kavo
    macinare a due palmenti pren. požrešno jesti
    macinare chilometri pren. prehoditi dolge razdalje

    B) ➞ macinarsi v. rifl. (pres. mi macino) obrabiti, obrabljati se
    PREGOVORI: acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo
  • magari

    A) inter. še kako, bogdaj; seveda, kajpada:
    Vengo con te? - Magari ! Ali naj grem s tabo? - Kajpada!

    B) cong. ko bi le, bogdaj da:
    magari fosse vero! ko bi le bilo res!

    C) avv.

    1. morda, verjetno

    2. celo:
    magari sarebbe capace di pretendere di esser pagato bil bi celo sposoben zahtevati plačilo


  • A) avv.

    1. ne:
    anzi che no iron. precej
    certamente no, proprio no seveda ne
    come no, perché no seveda, kajpada
    forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
    no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
    più no che sì verjetno ne
    se no sicer
    accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
    pare di no zdi se, da ni res
    speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi

    2. ne:
    ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)

    3. ne (v holofrastični funkciji):
    sì e no morda, kvečjemu
    sì o no? da ali ne?
    vogliamo andare o no? ali gremo?

    4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
    te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?

    B) m

    1. ne; zavrnitev, odklonitev:
    dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
    essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen

    2. glas proti:
    ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti
  • partito m

    1. polit. stranka, partija:
    iscriversi in un partito včlaniti se v stranko
    partito di destra, di centro, di sinistra desničarska, sredinska, levičarska stranka
    partito di governo vladna stranka
    partito di opposizione opozicijska stranka
    partito di massa masovna stranka

    2. odločitev, sklep:
    prendere un partito odločiti se
    non sapere che partito prendere omahovati, biti neodločen
    per partito preso ker je bilo tako sklenjeno, rečeno
    mettere la testa a partito spametovati se

    3. partija (ženitna priložnost, ponudba):
    un buon partito dobra partija

    4. stanje, položaj:
    ridursi a mal partito zaiti v težaven položaj
    all'estremo partito v obupnem položaju

    5. sredstvo, način:
    appigliarsi a un partito oprijeti se nekega sredstva