Franja

Zadetki iskanja

  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • m dan:
    il dì di Natale božični dan
    sul far del dì ob svitu
    notte e dì dan in noč
    dì per dì dan na dan
    conciare qcn. per il dì delle feste pren. koga pošteno premikastiti
    ai miei dì nekoč, v mojih časih
    buon dì (buondì) dober dan!
    oggi dì (oggidì) dandanes
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • diciassētte agg.; m sedemnajst:
    venerdì diciassette ekst. petek trinajstega (nesrečen dan)
    la rivoluzione russa del '17 ruska revolucija sedemnajstega leta
  • differire

    A) v. tr. (pres. differisco) (rinviare) odložiti, odlagati; preložiti, prelagati:
    l'esecuzione del progetto è differita al prossimo anno izvedba projekta je preložena na prihodnje leto

    B) v. intr. razlikovati se, biti različen; biti nasproten; ne ujemati se:
    differire da qcn., da qcs., in, per qcs. razlikovati se v čem od koga, od česa
  • dimenticare

    A) v. tr. (pres. dimentico)

    1. pozabiti, pozabljati

    2. zanemariti, zanemarjati

    B) ➞ dimenticarsi v. rifl. (pres. mi dimentico) pozabiti, pozabljati:
    mi sono dimenticato del tuo compleanno pozabil sem na tvoj rojstni dan
  • dimissione f odstop, odpoved, ostavka, demisija:
    dare, presentare, rassegnare le dimissioni dati odpoved
    dimissioni del governo odstop vlade
  • dirigēnte

    A) agg. vodilen:
    classe dirigente vodilni razred

    B) m, f

    1. vodja, vodstveni uslužbenec, funkcionar

    2.
    dirigente del movimento železn. prometnik
  • diritto2 m

    1. pravo pravo:
    diritto penale kazensko pravo
    diritto comparato primerjalno pravo

    2. pravica:
    diritti e doveri dei cittadini pravice in dolžnosti državljanov
    diritto di voto volilna pravica
    diritto, diritti d'autore avtorske pravice, copyright

    3. pl. ekon. pristojbine; dajatev, taksa; provizija:
    diritti doganali carinske pristojbine
    diritti bancari bančna provizija
    diritto di bollo kolkovina, upravna taksa
    diritti di banchina, di bacino pristaniške takse

    4. ekst. pravica:
    il diritto del più forte pravica močnejšega
    a buon diritto po vsej pravici
    a maggior diritto toliko bolj
    questione di diritto stvar načela
  • disco m (pl. -chi)

    1. disk, plošča, kolut:
    disco orario parkirna ura
    disco volante leteči krožnik

    2. anat. ploščica

    3. gramofonska plošča:
    ascoltare un disco, incidere un disco poslušati, posneti ploščo

    4. šport disk:
    lancio del disco met diska

    5. obla:
    disco solare sončna obla

    6. luč (pri prometni signalizaciji):
    disco verde zelena luč (na semaforu)
  • discorrere* v. intr. (pres. discorro)

    1. govoriti:
    discorrere di politica govoriti o politiki
    discorrere del più e del meno kramljati o tem in onem
    e via discorrendo in tako naprej
    non se ne discorre! o tem je odveč govoriti
    se ne fa un gran discorrere o tem se veliko govori

    2. nareč. ljubimkati
  • discorso m

    1. pogovor, razgovor, govor; besede:
    attaccare discorso con qcn. začeti razgovor s kom
    cambiare discorso preiti na drugo temo
    il discorso cadde su... pogovor je nanesel na...
    perdere il filo del discorso zmesti se, zgubiti nit razgovora
    discorso senza capo né coda besede brez repa in glave
    pochi discorsi! dovolj besedi!
    senza tanti discorsi ostro, brez slepomišenja

    2. govor:
    pronunciare un discorso imeti govor, govoriti

    3. jezik govor:
    discorso diretto, indiretto premi, odvisni govor
    parti del discorso besedne vrste

    4. ekst. pren. usmerjenost, naravnanost:
    portare avanti il discorso, un certo tipo di discorso publ. angažirati se v neki dejavnosti
  • discrezionalità f pravo diskrecijska pravica:
    discrezionalità del magistrato diskrecijska pravica sodnika
  • disfavore m

    1. nenaklonjenost; ravodušnost, hladnost:
    il disfavore del pubblico nenaklonjenost občinstva

    2. škoda:
    testimoniare a disfavore di qcn. pričati komu v škodo, zoper koga
  • disonēsto

    A) agg.

    1. nepošten, nečeden; ekst. pokvarjen, skorumpiran:
    politicante disonesto skorumpiran politik

    2. nespodoben, opolzek; pokvarjen; razvpit:
    pensieri disonesti nespodobne misli
    luogo disonesto razvpit kraj
    parti disoneste del corpo sramni deli telesa, spolovila

    B) m (f -ta) baraba; pokvarjenec
  • disprēzzo m prezir, zaničevanje; ekst. omalovaževanje, podcenjevanje:
    con grande disprezzo del pericolo ne meneč se za nevarnost
  • dissēnso m

    1. neodobravanje; graja:
    manifestare il proprio dissenso su qcs. izraziti svoje neodobravanje glede česa
    suscitare il dissenso generale izzvati splošno grajo

    2. nestrinjanje, nasprotovanje:
    dissenso di giudizi nasprotujoče si sodbe

    3. polit. oporečništvo:
    gruppi del dissenso oporečniške skupine
  • distesa f

    1. prostranost, širina, širjava:
    la distesa del mare prostranost morja
    una vasta distesa di campi prostrana površina polj

    2. vrsta, niz; kup:
    una distesa di biancheria messa ad asciugare kup perila, ki se suši

    3.
    a distesa nepretrgoma:
    cantare a distesa peti na ves glas
    sonare a distesa vkup zvoniti
  • distorsione f

    1. med. izvin, distorzija

    2. fiz. distorzija, izkrivljenost

    3. pren. izkrivljanje, potvarjanje, pačenje:
    distorsione del senso di una parola izkrivljanje besednega pomena
  • disturbare

    A) v. tr. (pres. disturbo) motiti; vznemiriti, vznemirjati:
    disturbare la quiete con rumori motiti tišino s hrupom
    si prega di non disturbare ne moti!
    disturbare una persona per un nonnulla koga vznemirjati za prazen nič
    disturbo? (vljudnostna fraza) smem?, je dovoljeno?
    disturbare l'azione del nemico voj. motiti sovražno akcijo

    B) ➞ disturbarsi v. rifl. (pres. mi disturbo) motiti se; vznemiriti, vznemirjati se:
    non si disturbi! ne dajte se motiti!