di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
Zadetki iskanja
- dì m dan:
il dì di Natale božični dan
sul far del dì ob svitu
notte e dì dan in noč
dì per dì dan na dan
conciare qcn. per il dì delle feste pren. koga pošteno premikastiti
ai miei dì nekoč, v mojih časih
buon dì (buondì) dober dan!
oggi dì (oggidì) dandanes - diavolo
A) m (f -la, -lessa)
1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup
2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico
3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik
4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?
5. igre škis (pri taroku)
6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši
B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!
C) avv.
1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege
2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki - diciassētte agg.; m sedemnajst:
venerdì diciassette ekst. petek trinajstega (nesrečen dan)
la rivoluzione russa del '17 ruska revolucija sedemnajstega leta - differire
A) v. tr. (pres. differisco) (rinviare) odložiti, odlagati; preložiti, prelagati:
l'esecuzione del progetto è differita al prossimo anno izvedba projekta je preložena na prihodnje leto
B) v. intr. razlikovati se, biti različen; biti nasproten; ne ujemati se:
differire da qcn., da qcs., in, per qcs. razlikovati se v čem od koga, od česa - dimenticare
A) v. tr. (pres. dimentico)
1. pozabiti, pozabljati
2. zanemariti, zanemarjati
B) ➞ dimenticarsi v. rifl. (pres. mi dimentico) pozabiti, pozabljati:
mi sono dimenticato del tuo compleanno pozabil sem na tvoj rojstni dan - dimissione f odstop, odpoved, ostavka, demisija:
dare, presentare, rassegnare le dimissioni dati odpoved
dimissioni del governo odstop vlade - dirigēnte
A) agg. vodilen:
classe dirigente vodilni razred
B) m, f
1. vodja, vodstveni uslužbenec, funkcionar
2.
dirigente del movimento železn. prometnik - diritto2 m
1. pravo pravo:
diritto penale kazensko pravo
diritto comparato primerjalno pravo
2. pravica:
diritti e doveri dei cittadini pravice in dolžnosti državljanov
diritto di voto volilna pravica
diritto, diritti d'autore avtorske pravice, copyright
3. pl. ekon. pristojbine; dajatev, taksa; provizija:
diritti doganali carinske pristojbine
diritti bancari bančna provizija
diritto di bollo kolkovina, upravna taksa
diritti di banchina, di bacino pristaniške takse
4. ekst. pravica:
il diritto del più forte pravica močnejšega
a buon diritto po vsej pravici
a maggior diritto toliko bolj
questione di diritto stvar načela - disco m (pl. -chi)
1. disk, plošča, kolut:
disco orario parkirna ura
disco volante leteči krožnik
2. anat. ploščica
3. gramofonska plošča:
ascoltare un disco, incidere un disco poslušati, posneti ploščo
4. šport disk:
lancio del disco met diska
5. obla:
disco solare sončna obla
6. luč (pri prometni signalizaciji):
disco verde zelena luč (na semaforu) - discorrere* v. intr. (pres. discorro)
1. govoriti:
discorrere di politica govoriti o politiki
discorrere del più e del meno kramljati o tem in onem
e via discorrendo in tako naprej
non se ne discorre! o tem je odveč govoriti
se ne fa un gran discorrere o tem se veliko govori
2. nareč. ljubimkati - discorso m
1. pogovor, razgovor, govor; besede:
attaccare discorso con qcn. začeti razgovor s kom
cambiare discorso preiti na drugo temo
il discorso cadde su... pogovor je nanesel na...
perdere il filo del discorso zmesti se, zgubiti nit razgovora
discorso senza capo né coda besede brez repa in glave
pochi discorsi! dovolj besedi!
senza tanti discorsi ostro, brez slepomišenja
2. govor:
pronunciare un discorso imeti govor, govoriti
3. jezik govor:
discorso diretto, indiretto premi, odvisni govor
parti del discorso besedne vrste
4. ekst. pren. usmerjenost, naravnanost:
portare avanti il discorso, un certo tipo di discorso publ. angažirati se v neki dejavnosti - discrezionalità f pravo diskrecijska pravica:
discrezionalità del magistrato diskrecijska pravica sodnika - disfavore m
1. nenaklonjenost; ravodušnost, hladnost:
il disfavore del pubblico nenaklonjenost občinstva
2. škoda:
testimoniare a disfavore di qcn. pričati komu v škodo, zoper koga - disonēsto
A) agg.
1. nepošten, nečeden; ekst. pokvarjen, skorumpiran:
politicante disonesto skorumpiran politik
2. nespodoben, opolzek; pokvarjen; razvpit:
pensieri disonesti nespodobne misli
luogo disonesto razvpit kraj
parti disoneste del corpo sramni deli telesa, spolovila
B) m (f -ta) baraba; pokvarjenec - disprēzzo m prezir, zaničevanje; ekst. omalovaževanje, podcenjevanje:
con grande disprezzo del pericolo ne meneč se za nevarnost - dissēnso m
1. neodobravanje; graja:
manifestare il proprio dissenso su qcs. izraziti svoje neodobravanje glede česa
suscitare il dissenso generale izzvati splošno grajo
2. nestrinjanje, nasprotovanje:
dissenso di giudizi nasprotujoče si sodbe
3. polit. oporečništvo:
gruppi del dissenso oporečniške skupine - distesa f
1. prostranost, širina, širjava:
la distesa del mare prostranost morja
una vasta distesa di campi prostrana površina polj
2. vrsta, niz; kup:
una distesa di biancheria messa ad asciugare kup perila, ki se suši
3.
a distesa nepretrgoma:
cantare a distesa peti na ves glas
sonare a distesa vkup zvoniti - distorsione f
1. med. izvin, distorzija
2. fiz. distorzija, izkrivljenost
3. pren. izkrivljanje, potvarjanje, pačenje:
distorsione del senso di una parola izkrivljanje besednega pomena - disturbare
A) v. tr. (pres. disturbo) motiti; vznemiriti, vznemirjati:
disturbare la quiete con rumori motiti tišino s hrupom
si prega di non disturbare ne moti!
disturbare una persona per un nonnulla koga vznemirjati za prazen nič
disturbo? (vljudnostna fraza) smem?, je dovoljeno?
disturbare l'azione del nemico voj. motiti sovražno akcijo
B) ➞ disturbarsi v. rifl. (pres. mi disturbo) motiti se; vznemiriti, vznemirjati se:
non si disturbi! ne dajte se motiti!