cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)
1. (pl. -na) rog:
le corna del cervo jelenje rogovje
alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
rompersi le corna pren. polomiti si zobe
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu
2. evfemistično pog. nič:
non me ne importa un corno! figo mi je mar!
non vale un corno ni piškavega oreha vredno
un corno! figo!
3. (pl. -na) iron. pog.
avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi
4. (pl. -na)
le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška
5. (pl. -ni) roženina
6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
corno dogale doževa čepica
corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja
7. (pl. -ni) glasba rog:
corno inglese angleški rog
corno da caccia lovski rog
8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
il corno dell'incudine rog, nos nakovala
i corni della luna lunina krajca
i corni dell'altare oltarni strani
corno d'Africa geogr. afriški rog
i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali
Zadetki iskanja
- corona f
1. krona; venec:
corona d'alloro lovorjev venec
corona di spine trnjeva krona; ekst. šport šampionski naslov:
corona olimpica naslov olimpijskega prvaka
2. krona:
cingere la corona pren. postati kralj, zasesti prestol
corona imperiale cesarska krona
discorso della Corona prestolni govor
3. astr.
corona solare sončna krona
4. anat., med. krona
5. venec:
corona di capelli venec, krona las
corona di monti planinski venec
corona dell'albero krona, krošnja
corona di Venere med. sifilitični izpuščaj (na čelu)
fare corona a qcn. koga obkrožiti; ekst. (serie di oggetti) venec:
corona di sonetti lit. sonetni venec
la corona del rosario relig. rožni venec
dire la corona relig. moliti rožni venec
6. krona:
corona svedese švedska krona (denarna enota)
7. glasba korona
8. bot.
corona imperiale cesarski tulipan (Fritillaria imperialis) - correre*
A) v. intr. (pres. corro)
1. teči, tekati:
correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
correre come il fulmine teči kot blisk
correre a piedi teči peš
correre a cavallo dirjati na konju
correre in bicicletta hiteti na kolesu
correre dietro a qcn. teči za kom
correre avanti e indietro hiteti (z delom)
correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve
2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
il sangue corre kri teče (iz rane)
il denaro corre denar se na veliko zapravlja
3. pren. hiteti:
corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji
4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu
5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
un discorso che corre tekoč govor
6. pren. razširiti se; iti:
correre la fama, la notizia glas, vest gre
fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
la banconota non corre più bankovec ni več veljaven
B) v. tr.
1.
correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
correre un rischio pren. tvegati
correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
correre il mare pluti
2. šport teči:
correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami - correzione f
1. poprava; popravek:
correzione dei compiti šol. poprava nalog
2. svarilo; graja; kazen:
casa di correzione poboljševalnica
3. popravilo; izboljšava; melioracija; korektura:
correzione di un torrente melioracija hudournika
correzione del tiro voj. korektura streljanja - corrispondere*
A) v. tr. (pres. corrispondo)
1. vrniti, vračati (čustva)
2. izplačati
B) v. intr.
1. ustrezati; ujemati se; odgovarjati:
un piede corrisponde a un terzo del metro circa čevelj je približno tretjina metra
2. biti kos; biti na višini; ustrezati
3. biti blizu; gledati:
la finestra corrisponde sul giardino okno gleda na vrt
4. vrniti, vračati (čustva):
corrispondere all'affetto di qcn. vračati ljubezen nekoga
5. dopisovati si; korespondirati
C) ➞ corrispondersi v. rifl. (pres. ci corrispondiamo)
1. ujemati se
2. biti, stati si nasproti - corso m
1. tek; tok:
il corso di un fiume rečni tok
il corso del sangue krvni obtok, krvotok
corso d'acqua reka
2. navt. plovba:
capitano di lungo corso kapitan dolge plovbe
3. sprevod; obhod:
corso mascherato sprevod mask
4. korzo
5. pot; tek; potek:
nel corso dei secoli v stoletjih
nel corso di v; med
lavori in corso Pozor! delo (na strehi, cesti)
in corso di stampa v tisku
dare corso a qcs. začeti
la malattia fa il suo corso bolezen poteka po predvidevanjih
6. šol. tečaj; predavanja, ciklus predavanj:
fuori corso absolvent, absolventka
7. učbenik
8. ekon. tečaj; kurz:
fuori corso zunaj prometa, neveljaven
corso forzoso prisilni tečaj - corteccia f (pl. -ce)
1. lubje
2. skorja; lupina:
corteccia del pane skorja kruha; pren. zunanjost, vnanjščina:
fermarsi alla corteccia gledati le zunanjost, površno poznati
3. anat. skorja; korteks:
corteccia cerebrale možganska skorja - cortinaggio f (pl. -gi) (tendaggio) zastori
cortinaggio del letto posteljno zagrinjalo - corvo m
1. zool. vrana (Corvus corax):
nero come il corvo črn ko vran, ko oglje
corvo del malaugurio pren. prinašalec nesreče
aspettare il corvo pren. zaman čakati
2. šalj., slabš. črna suknja; far, fajmošter
3. voj., hist. maček - costare
A) v. intr. (pres. cōsto) stati; veljati:
costare caro, salato, un occhio della testa, l'osso del collo pog. veliko stati
costi quel che costi naj stane, kar hoče
B) v. intr., v. tr. pren. stati; veljati; zahtevati:
lavorare bene costa fatica brez muje se še čevelj ne obuje - costellazione f
1. astr. ozvezdje
2. pren. skupina (slavnih oseb):
una costellazione di dive del cinema skupina filmskih zvezd - costipamento m gradb. utrjevanje:
costipamento del terreno utrjevanje zemljišča - costume m
1. navada; šega:
essere costume di qcn. biti navada koga
2. družbena navada, splošna navada:
la gita di fine settimana è ormai costume izlet ob koncu tedna je zdaj prešel v navado
3. nravnost:
squadra del buon costume odred za zaščito javne morale
donna di facili costumi lahkoživka
4. noša
5. kostum; obleka:
costume da sci smučarska obleka
costume da bagno kopalna obleka
costume a due pezzi, due pezzi dvodelne kopalke - cranio m (m pl. -ni)
1. anat. lobanja:
frattura del cranio prelom lobanje
2. pren. pog.:
avere il cranio duro biti trde glave - crudeltà f
1. krutost; okrutnost
2. surovost; surovo, kruto dejanje
3. pren. ostrost:
la crudeltà del clima ostrost podnebja - crudezza f
1. knjižno surovost (tudi pren.)
2. ostrina; neprijaznost:
crudezza del clima ostrina podnebja
3. pren. ostrost:
crudezza di un rimprovero ostrost graje - cuōre m
1. srce:
malattie di cuore med. srčne bolezni
cuore artificiale pog. srčni spodbujevalnik, pacemaker
2. pren. srce:
cuore nobile plemenito srce
i palpiti del cuore srčni utrip, srčni vzgibi
amico del cuore najboljši prijatelj; ljubček
donna del cuore ljubica
persona di buon cuore dobrotljiva, plemenita oseba, dobra duša
di buon cuore, di tutto cuore prav rad, srčno rad
in cuore suo pri sebi
avere il cuore di pietra biti brezsrčen
avere a cuore qcs. imeti kaj zelo rad
avere in cuore di fare nameravati
rubare, prendere il cuore a qcn. pridobiti ljubezen nekoga
stare a cuore a qcn. biti komu do česa
sentirsi stringere il cuore stisniti srce
ho sentito un tuffo al cuore srce mi je poskočilo
ridere di cuore od srca se smejati
mangiarsi, rodersi il cuore gristi se od jeze
mettersi il cuore in pace pomiriti se s čim, vdati se v kaj
spezzare il cuore a qcn. komu streti srce
3. pren. srčnost, pogum:
perdersi di cuore obupati, zgubiti pogum
farsi cuore opogumiti se
non gli basta il cuore nima poguma
4. oseba:
cuore di coniglio pren. zajec; strahopetec
cuore mio! moj ljubi!, moja ljuba!
5. pren. čustva, zadeve:
pene del cuore srčne muke
affari del cuore srčne zadeve
6. pl. igre srce (pri kartah)
7. središče:
il cuore della città mestno središče
nel cuore della notte sredi noči
8. zool.
cuore di mare užitna srčanka (Cardium edule)
9. bot.
cuore di Maria goreče srce (Dicentra spectabilis)
PREGOVORI: occhio non vede, cuore non duole preg. daleč od oči, daleč od srca - cura f
1. skrb, prizadevanje:
aver cura di skrbeti za
abbiti cura! varuj zdravje!
2. skrbnost, prizadevnost:
lavoro fatto con cura skrbno opravljeno delo
a cura di uredil ta in ta (na naslovnici knjige)
3. upravljanje, vodenje:
la cura della casa gospodinjstvo, skrb za hišo
la cura del patrimonio upravljanje imetja
4. relig. župnija:
la cura delle anime dušno pastirstvo
5. zdravljenje, nega:
luogo di cura zdravilišče
casa di cura privatna klinika
essere in cura presso zdraviti se pri kom - curatore m (f -trice)
1. pravo skrbnik, skrbnica; varuh, varuhinja; kurator:
curatore del minore mladoletnikov skrbnik
curatore del fallimento stečajni upravitelj
2. urednik:
il curatore di un'antologia urednik antologije - curculione m zool.
curculione del melo jabolčni cvetožer (Anthonomus pomorum)