conseguire
A) v. tr. (pres. conseguo) doseči, dosegati:
conseguire lo scopo doseči cilj
conseguire la laurea diplomirati
B) v. intr. slediti, izhajati:
ne consegue che hai torto iz tega sledi, da nimaš prav
Zadetki iskanja
- contēsto m sobesedilo, kontekst; pren. besedna, miselna zveza:
staccare una parola dal contesto iztrgati besedo iz konteksta
contesto sociale, culturale družbeni, kulturni kontekst - conveniēnza f
1. primernost
2. spodobnost
3. korist, koristnost, ugodnost:
matrimonio di convenienza poroka iz koristoljubja - de prep. ➞ di (pri citiranju naslovov, ki se začenjajo s členom):
i personaggi de I promessi sposi osebe iz Zaročencev - dedurre* v. tr. (pres. deduco)
1. izpeljati; izvesti, izvajati; sklepati:
dall'addensarsi delle nubi deduco che si avvicina un temporale po zbiranju oblakov sklepam, da se bliža nevihta
2. vzeti, jemati:
gli esempi sono dedotti dalla storia primeri so vzeti iz zgodovine
3. odvzeti, odbiti:
dedurre le spese dall'incasso stroške odbiti od iztržka - delitto m
1. (misfatto) zločin, hudodelstvo; podlost:
fare, commettere, perpetrare un delitto zagrešiti, izvršiti zločin
macchiarsi di un delitto omadeževati se s hudodelstvom
2. pravo zločin, prestopek, delikt:
delitto colposo delikt iz nemarnosti
3. ekst. umor, uboj - derivare1
A) v. tr. (pres. derivo)
1. izpeljati; odvajati:
derivare da un lago le acque per l'irrigazione odvajati iz jezera vodo za namakanje
2. izpeljati, sklepati
3. mat. odvajati, derivirati
B) v. intr. izvirati, izhajati (tudi pren.) - derivazione f
1. odvajanje:
derivazione d'acqua odvajanje vode
2. mat. odvajanje, odvod
3. jezik izpeljava
4. elektr. odvod:
collegamento in derivazione vezava iz krožnega toka
5. ptt stranski vod
6. med. naval krvi, fluksija, kongestija - desumere* v. tr. (pres. desumo)
1. vzeti; dobiti; povzeti:
abbiamo desunto la notizia dai giornali novico smo povzeli iz časopisov
2. skleniti, sklepati; izvajati:
se ne desume che iz česar lahko sklepamo, da - diavolo
A) m (f -la, -lessa)
1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup
2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico
3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik
4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?
5. igre škis (pri taroku)
6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši
B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!
C) avv.
1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege
2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki - diluvio1 m (pl. -vi)
1. naliv; povodenj:
piove a diluvio pada kot iz škafa
diluvio universale biblijsko vesoljni potop
2. pren. obilica, ploha, toča:
un diluvio di ingiurie toča žaljivk - dimettere*
A) v. tr. (pres. dimetto)
1. odpustiti, odpuščati:
il degente è stato dimesso dall'ospedale bolnika so odpustili iz bolnišnice
2. odstaviti, odstavljati; odpustiti, odpuščati; odpoklicati:
dimettere uno da una carica odstaviti koga s funkcije
lo stabilimento ha dovuto dimettere molti dipendenti tovarna je morala odpustiti veliko delavcev
B) ➞ dimettersi v. rifl. (pres. mi dimetto) odstopiti, demisionirati - dio
A) m
1. relig.
Dio (samo sing.) Bog:
credere in Dio verovati v Boga
Madre di Dio Mati božja
la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
bene di Dio pren. obilje
castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
grazie a Dio hvala bogu!
come è vero Dio Bog mi je priča
Dio sa quando bogve kdaj, morda
andarsene con Dio oditi
viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
come Dio volle končno, vendarle
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!
2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije
3. ekst. bog:
canta come un dio poje božansko
il denaro è il suo dio denar je njegov bog
PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne
B) inter. bog!:
Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
Dio buono!, sant'Iddio! o bog! - dirottamente avv. močno, neustavljivo:
piangere dirottamente neutolažljivo jokati
piove dirottamente lije kot iz škafa - dirotto agg. silen, močen; neustavljiv; pljuskajoč; neutolažljiv:
pioggia dirotta ploha
pianto dirotto neutolažljiv jok
a dirotto močno; kakor iz škafa - discendere*
A) v. intr. (pres. discendo)
1. iti dol; spustiti, spuščati se; stopiti, stopati (iz, s); sestopiti, sestopati:
discendere a valle spustiti se v dolino
discendere dal tram stopiti s tramvaja
discendere dalla nave izkrcati se
2. spustiti, spuščati se; zaiti, zahajati; pasti, padati:
i monti discendono verso il piano hribi se spuščajo v dolino
il sole discende sonce zahaja
il barometro sta discendendo barometer pada
3. pren. izhajati, izvirati, biti potomec:
discendere da nobile famiglia izvirati iz plemenite rodbine
ne discende che hai torto iz tega sledi, da nimaš prav
B) v. tr. iti dol:
discendere le scale iti po stopnicah - dispensare
A) v. tr. (pres. dispēnso)
1. deliti, razdeljevati:
dispensare sorrisi na veliko se smehljati
dispensare scappellotti klofutati
2. oprostiti, oproščati:
dispensare dal servizio odpustiti iz službe
B) ➞ dispensarsi v. rifl. (pres. mi dispēnso) (fare a meno di) ne storiti, ne reči (česa):
non posso dispensare dal dirvi che... ne morem si kaj, da vam ne bi rekel... - dispētto m
1. nagajanje, kljubovanje; hudobija:
per dispetto zanalašč, iz hudobije
per fare dispetto iz nagajanja
a dispetto kljub, navkljub:
uscire a dispetto della pioggia iti ven kljub dežju
2. jeza, razdraženost:
è roso dal dispetto jeza ga žre - distrarre*
A) v. tr. (pres. distraggo)
1. premestiti, premeščati
2. odtegniti, odtegovati (v druge namene); poneveriti, poneverjati:
distrarre una somma dal bilancio poneveriti vsoto iz proračuna
3. pren. odvrniti, odvračati; zmesti, raztresti; dekoncentrirati
4. razvedriti, zabavati
B) ➞ distrarsi v. rifl. (pres. mi distraggo)
1. raztresti se
2. razvedriti se, zabavati se - disuso m neraba; zastarelost:
andare, cadere in disuso pasti v pozabo, priti iz rabe
vocabolo in disuso zastarela beseda