carlino m zlatnik, srebrnik kraljestva Sicilije
il resto del carlino pren. dovršitev dela
Zadetki iskanja
- carro m
1. voz:
mettere il carro innanzi ai buoi pren. prenagliti se, zaletavo ravnati
essere l'ultima ruota del carro pren. biti peto kolo
2. poln voz (vsebina)
3.
carro armato voj. tank
carro ferroviario železn. tovorni vagon
carro marsupio železn. dvonadstropni vagon (za prevoz vozil)
carro matto tovorni voz (za težke tovore, brez stranic)
carro funebre mrliško vozilo, furgon
carro attrezzi avto vozilo za avtovleko
4.
Gran Carro, Piccolo Carro astr. pog. Veliki, Mali voz - casa f
1. hiša:
casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša
2. dom:
andare a casa iti domov
uscir di casa iti z doma
mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
cercar casa iskati stanovanje
fatto in casa domač (hrana)
giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
casa religiosa samostan
mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
essere di casa biti domač
3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
la real casa kraljeva družina
4.
casa di cura sanatorij; zdravilišče
casa di ricovero dom za onemogle
casa di pena kaznilnica
casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
casa dello studente dijaški, študentski dom
casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
casa da gioco igralnica
5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
casa editrice založba
la casa del caffè prodajalna kave
casa di mode modna hiša
6. igre šahovsko polje
PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima - cassa f
1. zaboj, skrinja:
la cassa della biancheria skrinja za perilo
cassa da morto, cassa krsta; (vsebina zaboja)
tre casse di libri trije zaboji knjig
2. ohišje:
la cassa dell'orologio okrov ure
cassa di risonanza, cassa armonica glasba resonančni trup
cassa toracica anat. prsni koš
3. blagajna:
aver la cassa piena, vuota imeti polno, prazno blagajno
libro di cassa blagajniška knjiga
pagamento a pronta cassa plačilo v gotovini
batter cassa pog. za denar prositi, moledovati
cassa cambiali, cassa valute, cassa titoli ekon. menična blagajna, devizna blagajna, blagajna za vrednostne papirje; ekon. bančno okence:
si accomodi alla cassa izvolite na blagajno
4. banka, blagajna, sklad:
Cassa di risparmio hranilnica, posojilnica
Cassa malattia bolniška blagajna
Cassa integrazione dopolnilna blagajna
Cassa del Mezzogiorno ekon. Sklad za jug - casual tujka angl.
A) agg. invar. športen (oblačilo):
abbigliamento casual športno oblačilo
B) m invar. športno oblačilo:
mercato del casual sejem športnih oblačil; ekst. kos (športnega oblačila):
un casual di velluto kos žametnega športnega oblačila - cateratta f
1. brzica, katarakt:
le cateratte del Nilo nilske brzice
2. zapornica (na reki)
3. med. siva mrena, katarakta - cavaliēre m
1. jezdec:
stare a cavaliere di pren. dvigati se (nad)
a cavaliere di due secoli ob prehodu stoletja, na prelomu stoletja
2. hist. vitez:
cavaliere errante potujoči vitez, klativitez
3. kavalir:
comportarsi da cavaliere obnašati se kot kavalir
4.
cavaliere d'industria pustolovec, avanturist
5.
cavaliere del lavoro vitez dela (odlikovanje)
6.
cavaliere d'Italia zool. polojnik (Himatopus himatopus) - cavolo
A) m
1. bot. vrtn. kapus; zelje, cvetača (Brassica oleracea)
cavolo broccolo brstični ohrovt (Brassica oleracea botrytis)
cavolo cappuccio glavnato zelje (Brassica oleracea capitata)
cavolo rapa koleraba (Brassica oleracea gongylodes)
cavolo verzotto, cavolo verza ohrovt (Brassica oleracea sabauda)
andare a ingrassare i cavoli pren. umreti
entrarci come i cavoli a merenda pren. ne biti v nobeni zvezi, ne biti na mestu
salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da je volk sit in koza cela
cavoli riscaldati pren. pogreta stvar
2. pren. pog. bedak:
testa di cavolo bedak, osel, neroda
3. pren. pog. nič (okrepitev v nikalnih izrazih):
non fare un cavolo, non valere un cavolo ne delati nič, ne veljati nič
un cavolo! nič! sploh nič!
del cavolo zanič:
un film del cavolo zanič film
ma che cavolo fai? kaj za vraga delaš?
4. pren. vulg.
fare, farsi i cavoli propri brigati se zase
B) inter. hudirja! presneto! - cedimento m
1. pogrezanje, used:
cedimento del fondo stradale pogrezanje cestišča
2. pren. popuščanje, odnehanje - cedro2 m bot. cedra (Cedrus):
cedro del Libano libanonska cedra (Cedrus libani); cedrovina - celebrazione f
1. slavljenje, praznovanje:
celebrazione della nascita di Petrarca praznovanje Petrarkovega rojstva
2. vodenje:
la celebrazione del processo pravo vodenje procesa
la celebrazione della messa relig. maševanje
3. slavnost, slovesnost - cenno m
1. migljaj, znamenje, znak:
gli fece cenno che aveva capito pokazal mu je, da je razumel
comunicare a cenni sporazumevati se z znaki
2. kratko pojasnilo; kratko sporočilo:
il giornale ha dato del fatto solo un cenno o dogodku časnik prinaša le kratko sporočilo
3. pren. opozorilo, znak:
la struttura dà cenno di cedimento konstrukcija kaže znake, da se podaja, popušča - cēnto
A) agg. invar.
1. sto:
un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
una volta su cento poredkoma
al cento per cento popolnoma, stoodstotno
novantanove volte su cento skoraj vedno
2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
il numero cento stranišče, WC
3. (za samostalnikom) stoti:
pagina cento stota stran
il paragrafo cento stoti odstavek
4.
per cento odstotek:
un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja
B) m invar.
1. sto:
il Consiglio dei Cento Svet stotih
2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
vincere i cento zmagati na sto metrov - centrale
A) agg. srednji, središčni; osrednji, glaven, centralen (tudi pren.):
problema centrale glavni problem
riscaldamento centrale centralno gretje
edificio centrale glavna, osrednja stavba
Europa Centrale Srednja Evropa
B) f centrala:
la centrale e le filiali centrala in podružnice
centrale del latte mlekarna
centrale telefonica telefonska centrala
centrale elettrica električna centrala
centrale idroelettrica hidroelektrarna
centrale termoelettrica termoelektrarna
centrale nucleare jedrska elektrarna, nuklearka - cēntro m
1. središče, središčna točka, center:
il centro della terra zemeljsko središče
fare centro pren. zadeti v polno
essere al centro di biti v središču česa
le vie del centro ulice mestnega središča
centro storico center, mestno jedro
2. polit.
partiti di centro sredinske stranke
3. šport center (igrišča):
mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)
4. fiz.
centro di gravità težišče
5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
centro d'influenza vplivni center
centri di potere centri oblasti
6.
centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
centro fieristico sejem, sejemski kompleks
7.
centro didattico šolski center
centro raccolta profughi zbirni begunski center - cerchio m (pl. -chi)
1. mat. krog:
quadratura del cerchio kvadratura kroga; pren. nerešljiv problem
2. obroč:
cerchio d'oro uhan; prstan; diadem
dare un colpo al cerchio e uno alla botte pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela
3. krog (oseb, predmetov):
mettersi, disporsi in cerchio postaviti se v krog - cessate il fuōco m (le sing.) premirje, prekinitev sovražnosti:
rispetto del cessate il fuoco spoštovanje premirja - che1
A) pron. ki, kateri, kar:
le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman
B) pron. kaj:
non so che fare ne vem, kaj naj storim
C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
che ora è? koliko je ura?
non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi
Č) pron. kaj!:
ma che dite! kaj vendar pravite!
ma che! kje pa!, sploh ne!
D) agg. kakšen:
in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!
E) pron. kaj:
un certo che nekaj
si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
il film non è un gran che film ni kdove kaj - chiaro
A) agg.
1. jasen, svetel:
tempo chiaro jasno vreme
2. bled (barva):
blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč
3. bister, čist:
acqua chiara bistra voda
4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
un no chiaro e tondo odločen ne
essere chiaro biti jasen
cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem
5. knjižno znamenit, odličen:
uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru
B) m
1. jasnina, svetloba:
chiaro di luna mesečeva svetloba
con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
chiaro d'uovo pog. beljak
mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem
2. svetla barva; svetla obleka:
vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti
C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo - chiatta f brod:
chiatta del passo splav, brod
ponte di chiatte pontonski most