base
A) f
1. baza, podnožje, podstavek, spodnji del (tudi pren.):
la base di un bicchiere podstavek kozarca
2. pren. osnova, podlaga, temelj:
gettare, porre le basi di una dottrina postaviti temelje nauka
avere buone basi imeti dobro osnovo, biti dobro pripravljen
in base a na osnovi
alimentazione a base di latticini prehrana, ki temelji na mlečnih izdelkih
3. voj. baza, oporišče:
basi militari all'estero vojaška oporišča v tujini
base navale, aerea pomorska, letalska baza
base spaziale vesoljska baza
rientrare alla base vrniti se v bazo; pren. vrniti se na izhodišče
4. mat. osnova; osnovnica:
base di una potenza, di un logaritmo osnova potence, logaritemska osnova
base di un triangolo osnovnica trikotnika
base di una piramide osnovna ploskev piramide
5. ekon. osnova:
base imponibile davčna osnova
6. polit. baza:
consultare la base preveriti voljo baze
7. kem. baza:
base organica, inorganica organska, anorganska baza
B) agg. invar. osnoven, temeljen; izhodiščen:
salario base osnovna plača
campo base izhodiščni tabor
problema base temeljni problem
Zadetki iskanja
- basso
A) agg.
1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt
2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih
3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho
4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak
5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona
6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad
7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša
8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni
9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak
B) avv.
1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti
2. tiho
C) m
1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje
2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe
3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas
4. kletno stanovanje (v Neaplju) - bastone m
1. palica:
bastone nodoso grčava palica, gorjača
bastone da passeggio sprehajalna palica
bastone animato votla palica s skrito konico
mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti
2. znak dostojanstva, avtoritete:
bastone di maresciallo maršalska palica
bastone vescovile škofovska palica
avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi - battaglia f
1. boj, bitka:
battaglia offensiva, difensiva napadalna, obrambna bitka
battaglia aerea, terrestre letalska, kopenska bitka
dare, ingaggiare, attaccare battaglia začeti bitko, napasti
campo di battaglia bojno polje, bojišče
battaglia di retroguardia pren. pasivnost, prepuščanje pobude nasprotniku
battaglia navale igre potapljanje ladjic
2. pren. boj, borba:
la vita è una continua battaglia življenje je nenehen boj
nome di battaglia ilegalno, partizansko ime
cavallo di battaglia pren. paradna disciplina; področje, na katerem se kdo odlikuje
3. pren. boj, kampanja, akcija:
battaglia elettorale volilni boj
battaglia per il divorzio kampanja za razvezo - battere
A) v. tr. (pres. batto)
1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti
2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora
3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek
B) v. intr.
1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja
2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)
3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri
4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici
5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju
6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore
C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt - batteria f
1. voj. baterija, topniška enota:
batteria costiera, contraerea obalna, protiletalska baterija
scoprire le proprie batterie pren. odkriti svoje namene
2.
batteria di test šol. testna baterija
batteria da cucina kuhinjska baterija
caricare la batteria dell'automobile napolniti avtomobilski akumulator
batteria anodica anodna baterija
3. glasba tolkala, bobni
4. zool. baterija kletk (za gojenje perutnine)
5. bilo (pri uri)
6. šport kvalifikacije, predfinalno tekmovanje - battista
A) m f (m pl. -ti) relig.
1. krstitelj:
Giovanni Battista Janez Krstnik
2. služabnik v gosposkih hišah
3. baptist, baptistinja
B) agg. relig. baptističen:
la Chiesa battista baptistična cerkev - battuta f
1. udarec, udar:
180 battute al minuto 180 udarcev v minuti (pri strojepisju)
2. razmik, presledek, znak
3. lit. iktus (v grški in latinski metriki)
4. gled. replika:
saltare la battuta preskočiti repliko
non perdere una battuta ničesar ne preslišati
avere la battuta pronta pren. biti odrezav
5. glasba takt:
battuta d'arresto pavza; pren. odlašanje, oklevanje
essere alle prime battute pren. biti v prvih vrstah, biti na začetku česa
6. lovstvo pogon; pren. hajka (policije za hudodelci)
7. šport servis - bava f
1. slina, pena; sluz:
avere la bava alla bocca pren. biti penast od jeze
far venire la bava alla bocca di qcn. pren. spraviti koga v bes
2. kosmata svila
3. sapica, piš:
bava di vento sapica
4. tehn. plena - bazza2 f štrleča brada; pog. šalj. brada:
pulirsi la bazza obrisati si brado - beato
A) agg.
1. blažen:
beato lui! blagor njemu!
beato fra le donne blažen med ženami
beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
uomo beato iron. butec
quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil
2. relig. blažen:
la Beata Vergine Blažena devica Marija
B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena - beccare
A) v. tr. (pres. becco)
1. zobati, pikati (s kljunom); kljuvati:
la gallina becca il granoturco kokoš zoblje koruzo
2. ekst. šalj. kaj malega pojesti, prigrizniti:
beccare qcs prima di pranzo kaj malega pojesti pred kosilom
3. pren. pog. pridobiti, doseči (s srečo ali zvijačo):
beccarsi un premio dobiti nagrado
4. stakniti, pobrati, dobiti:
beccarsi un malanno stakniti bolezen
beccarsi un ceffone dobiti klofuto
5. zalotiti:
l'hanno beccato mentre rubava zalotili so ga pri kraji
B) v. intr.
1. pog. izgubiti, biti poražen:
la Juventus ha beccato dall'ultimo in classifica šport Juventus je izgubil z zadnje uvrščenim moštvom
2. nasesti, naivno verjeti:
ha beccato nasedel je - bellezza f
1. lepota:
le bellezze naturali naravne lepote
bellezza greca klasična grška lepota
concorso di bellezza lepotno tekmovanje
reginetta di bellezza lepotna kraljica, miss
che bellezza! krasno!
chiudere, finire in bellezza sijajno zmagati (v športu), sijajno kaj zaključiti
2. lepotica, lepotička:
ciao, bellezza! zdravo, lepotica!
il lavoro procede che è una bellezza delo teče, da je veselje, kot namazano
3. pren. veliko, dolgo:
la bellezza di tre ore cele tri ure, debele tri ure - bēnda f
1. obveza, povoj, preveza:
benda elastica elastični povoj
avere la benda agli occhi pren. biti slep za kaj
gli è caduta la benda dagli occhi pren. spregledal je, odprle so se mu oči
2. tančica, koprena - benedizione f relig. blagoslov (tudi pren.):
dare impartire la benedizione relig. blagosloviti
quest'acqua è una benedizione per la terra ta dež je pravi blagoslov za zemljo - benemērito
A) agg. zaslužen:
l'arma benemerita, la Benemerita karabinjerji
B) m zaslužen mož, zaslužna osebnost:
un benemerito della cultura za kulturo zaslužen človek - benvisto agg. cenjen, spoštovan:
la sua attività è benvista in tutti gli ambienti njegova dejavnost je povsod cenjena - bere*
A) v. tr. (pres. bevo)
1. piti:
beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
bere a garganella nalivati se
bere come una spugna pren. nacejati se
bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
bere alla salute nazdraviti
bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
uova da bere čisto sveža jajca
è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika
2. piti (alkoholne pijače):
offrire, pagare da bere plačati pijačo
3. pren. slepo verjeti:
questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren
4. vpijati, vsrkati:
questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo
5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira
B) m pitje; pijača:
il bere e il mangiare pijača in jedača - bērta1 f knjižno burka, šala:
dare la berta a qcn. norčevati se iz koga, rogati se komu - bertuccia f
1. zool. makak (Macacus inuus)
2. opica:
far la bertuccia a qcn. posnemati koga
3. pren. grda ženska, neroda, štor, kramp (ženska)