Franja

Zadetki iskanja

  • base

    A) f

    1. baza, podnožje, podstavek, spodnji del (tudi pren.):
    la base di un bicchiere podstavek kozarca

    2. pren. osnova, podlaga, temelj:
    gettare, porre le basi di una dottrina postaviti temelje nauka
    avere buone basi imeti dobro osnovo, biti dobro pripravljen
    in base a na osnovi
    alimentazione a base di latticini prehrana, ki temelji na mlečnih izdelkih

    3. voj. baza, oporišče:
    basi militari all'estero vojaška oporišča v tujini
    base navale, aerea pomorska, letalska baza
    base spaziale vesoljska baza
    rientrare alla base vrniti se v bazo; pren. vrniti se na izhodišče

    4. mat. osnova; osnovnica:
    base di una potenza, di un logaritmo osnova potence, logaritemska osnova
    base di un triangolo osnovnica trikotnika
    base di una piramide osnovna ploskev piramide

    5. ekon. osnova:
    base imponibile davčna osnova

    6. polit. baza:
    consultare la base preveriti voljo baze

    7. kem. baza:
    base organica, inorganica organska, anorganska baza

    B) agg. invar. osnoven, temeljen; izhodiščen:
    salario base osnovna plača
    campo base izhodiščni tabor
    problema base temeljni problem
  • basso

    A) agg.

    1. nizek, majhen:
    casa bassa nizka hiša
    statura bassa nizka postava
    i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
    fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
    avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

    2. plitev:
    fondale basso plitvo dno
    essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

    3. nizek, tih:
    a voce bassa potihoma, tiho

    4. ozek, tenek:
    nastro basso ozki trak

    5. pozen:
    basso Medioevo pozni srednji vek
    bassa stagione turiz. predsezona, posezona

    6. ekst. južen, spodnji:
    la bassa Italia južna Italija
    il basso Po spodnji Pad

    7. nižji, navaden:
    la bassa forza navadni vojaki
    basso clero nižja duhovščina
    messa bassa tiha maša

    8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
    bassi istinti nizki nagoni

    9. nizek, majhen:
    basso prezzo nizka cena
    pressione bassa nizek tlak

    B) avv.

    1. dol, navzdol, nizko:
    guardare basso gledati navzdol
    colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
    volare basso nizko leteti

    2. tiho

    C) m

    1. spodnji del:
    l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
    scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

    2. pren.
    cadere in basso nizko pasti
    guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
    gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

    3. glasba bas:
    basso comico basso buffo
    basso continuo basso continuo, generalni bas

    4. kletno stanovanje (v Neaplju)
  • bastone m

    1. palica:
    bastone nodoso grčava palica, gorjača
    bastone da passeggio sprehajalna palica
    bastone animato votla palica s skrito konico
    mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
    usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
    essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti

    2. znak dostojanstva, avtoritete:
    bastone di maresciallo maršalska palica
    bastone vescovile škofovska palica
    avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi
  • battaglia f

    1. boj, bitka:
    battaglia offensiva, difensiva napadalna, obrambna bitka
    battaglia aerea, terrestre letalska, kopenska bitka
    dare, ingaggiare, attaccare battaglia začeti bitko, napasti
    campo di battaglia bojno polje, bojišče
    battaglia di retroguardia pren. pasivnost, prepuščanje pobude nasprotniku
    battaglia navale igre potapljanje ladjic

    2. pren. boj, borba:
    la vita è una continua battaglia življenje je nenehen boj
    nome di battaglia ilegalno, partizansko ime
    cavallo di battaglia pren. paradna disciplina; področje, na katerem se kdo odlikuje

    3. pren. boj, kampanja, akcija:
    battaglia elettorale volilni boj
    battaglia per il divorzio kampanja za razvezo
  • battere

    A) v. tr. (pres. batto)

    1. biti, tolči, udariti, tepsti:
    battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
    battere i panni stepati obleko
    battere il grano mlatiti žito
    battere i frutti klatiti sadje
    battere la carne tolči meso
    battere la verdura sekljati zelenjavo
    battere la porta trkati na vrata
    battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
    battere moneta kovati denar
    battere a macchina, battere tipkati
    battere il tamburo udarjati na boben
    battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
    battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
    battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
    battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
    battere la fiacca pren. pasti lenobo
    battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
    battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
    battere i denti šklepetati z zobmi
    battere i piedi cepetati z nogami
    battere le mani ploskati
    battere il naso (in) pren. naleteti (na)
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
    battersi il petto pren. kesati se
    senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
    battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
    in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
    battere il tempo udarjati takt
    battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
    battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

    2.
    battere la strada degli studi posvetiti se študiju
    battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

    3. potolči, premagati:
    Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
    battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

    B) v. intr.

    1. biti, udarjati:
    il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
    la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
    il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

    2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

    3. biti (ura):
    all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

    4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

    5. vztrajati (pri), insistirati (na):
    battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

    6.
    battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

    C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
    battersi per un'idea boriti se za idejo
    battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt
  • batteria f

    1. voj. baterija, topniška enota:
    batteria costiera, contraerea obalna, protiletalska baterija
    scoprire le proprie batterie pren. odkriti svoje namene

    2.
    batteria di test šol. testna baterija
    batteria da cucina kuhinjska baterija
    caricare la batteria dell'automobile napolniti avtomobilski akumulator
    batteria anodica anodna baterija

    3. glasba tolkala, bobni

    4. zool. baterija kletk (za gojenje perutnine)

    5. bilo (pri uri)

    6. šport kvalifikacije, predfinalno tekmovanje
  • battista

    A) m f (m pl. -ti) relig.

    1. krstitelj:
    Giovanni Battista Janez Krstnik

    2. služabnik v gosposkih hišah

    3. baptist, baptistinja

    B) agg. relig. baptističen:
    la Chiesa battista baptistična cerkev
  • battuta f

    1. udarec, udar:
    180 battute al minuto 180 udarcev v minuti (pri strojepisju)

    2. razmik, presledek, znak

    3. lit. iktus (v grški in latinski metriki)

    4. gled. replika:
    saltare la battuta preskočiti repliko
    non perdere una battuta ničesar ne preslišati
    avere la battuta pronta pren. biti odrezav

    5. glasba takt:
    battuta d'arresto pavza; pren. odlašanje, oklevanje
    essere alle prime battute pren. biti v prvih vrstah, biti na začetku česa

    6. lovstvo pogon; pren. hajka (policije za hudodelci)

    7. šport servis
  • bava f

    1. slina, pena; sluz:
    avere la bava alla bocca pren. biti penast od jeze
    far venire la bava alla bocca di qcn. pren. spraviti koga v bes

    2. kosmata svila

    3. sapica, piš:
    bava di vento sapica

    4. tehn. plena
  • bazza2 f štrleča brada; pog. šalj. brada:
    pulirsi la bazza obrisati si brado
  • beato

    A) agg.

    1. blažen:
    beato lui! blagor njemu!
    beato fra le donne blažen med ženami
    beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
    uomo beato iron. butec
    quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil

    2. relig. blažen:
    la Beata Vergine Blažena devica Marija

    B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena
  • beccare

    A) v. tr. (pres. becco)

    1. zobati, pikati (s kljunom); kljuvati:
    la gallina becca il granoturco kokoš zoblje koruzo

    2. ekst. šalj. kaj malega pojesti, prigrizniti:
    beccare qcs prima di pranzo kaj malega pojesti pred kosilom

    3. pren. pog. pridobiti, doseči (s srečo ali zvijačo):
    beccarsi un premio dobiti nagrado

    4. stakniti, pobrati, dobiti:
    beccarsi un malanno stakniti bolezen
    beccarsi un ceffone dobiti klofuto

    5. zalotiti:
    l'hanno beccato mentre rubava zalotili so ga pri kraji

    B) v. intr.

    1. pog. izgubiti, biti poražen:
    la Juventus ha beccato dall'ultimo in classifica šport Juventus je izgubil z zadnje uvrščenim moštvom

    2. nasesti, naivno verjeti:
    ha beccato nasedel je
  • bellezza f

    1. lepota:
    le bellezze naturali naravne lepote
    bellezza greca klasična grška lepota
    concorso di bellezza lepotno tekmovanje
    reginetta di bellezza lepotna kraljica, miss
    che bellezza! krasno!
    chiudere, finire in bellezza sijajno zmagati (v športu), sijajno kaj zaključiti

    2. lepotica, lepotička:
    ciao, bellezza! zdravo, lepotica!
    il lavoro procede che è una bellezza delo teče, da je veselje, kot namazano

    3. pren. veliko, dolgo:
    la bellezza di tre ore cele tri ure, debele tri ure
  • bēnda f

    1. obveza, povoj, preveza:
    benda elastica elastični povoj
    avere la benda agli occhi pren. biti slep za kaj
    gli è caduta la benda dagli occhi pren. spregledal je, odprle so se mu oči

    2. tančica, koprena
  • benedizione f relig. blagoslov (tudi pren.):
    dare impartire la benedizione relig. blagosloviti
    quest'acqua è una benedizione per la terra ta dež je pravi blagoslov za zemljo
  • benemērito

    A) agg. zaslužen:
    l'arma benemerita, la Benemerita karabinjerji

    B) m zaslužen mož, zaslužna osebnost:
    un benemerito della cultura za kulturo zaslužen človek
  • benvisto agg. cenjen, spoštovan:
    la sua attività è benvista in tutti gli ambienti njegova dejavnost je povsod cenjena
  • bere*

    A) v. tr. (pres. bevo)

    1. piti:
    beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
    bere a garganella nalivati se
    bere come una spugna pren. nacejati se
    bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
    bere alla salute nazdraviti
    bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
    uova da bere čisto sveža jajca
    è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
    bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
    bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika

    2. piti (alkoholne pijače):
    offrire, pagare da bere plačati pijačo

    3. pren. slepo verjeti:
    questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
    darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
    bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
    bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren

    4. vpijati, vsrkati:
    questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo

    5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
    una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
    il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira

    B) m pitje; pijača:
    il bere e il mangiare pijača in jedača
  • bērta1 f knjižno burka, šala:
    dare la berta a qcn. norčevati se iz koga, rogati se komu
  • bertuccia f

    1. zool. makak (Macacus inuus)

    2. opica:
    far la bertuccia a qcn. posnemati koga

    3. pren. grda ženska, neroda, štor, kramp (ženska)