Franja

Zadetki iskanja

  • bottone m

    1. gumb:
    bottoni gemelli manšetni gumbi
    attaccare un bottone a qcn. pren. gnjaviti koga z dolgočasnim pripovedovanjem
    non vale un bottone ni vreden počenega groša
    il bottone dell'ascensore, del campanello gumb v dvigalu, zvonec
    stanza dei bottoni pren. centrala, center (oblasti, vodenja)

    2. bot. popek:
    bottone d'argento rman (Achillea ptarmica)
    bottone d'oro lesjak (Trollius europaeus)

    3. anat. zadebelina, vozliček, brbončica:
    bottone gustativo okušalna brbončica
  • braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)

    1. roka, laket:
    sollevare il braccio dvigniti roko
    trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
    avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
    allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
    alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
    portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
    incrociare le braccia pren. stavkati
    buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
    mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
    essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
    sentirsi cascare le braccia pren. obupati
    ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti

    2. pren. roka, moč, vpliv:
    il braccio della legge roka zakona
    braccio secolare posvetna oblast
    avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
    avere le braccia legate imeti zvezane roke
    tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
    essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
    dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko

    3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
    l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
    avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
    avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi

    4.
    braccio di ferro pren. preizkus moči:
    continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči

    5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
    il braccio della bilancia vzvod tehtnice
    braccio a pinza manipulator

    6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
    i bracci del carcere krila zapora

    7. (pl. -ci)
    braccio di fiume rečni rokav
    braccio di mare morska ožina
    braccio di terra zemeljska ožina

    8. (pl. -ci) fiz. ročica

    9. (pl. -cia) vatel
  • branca f

    1. šapa, taca; parkelj

    2. pren. krempelj

    3.
    branche pl. slabš. oblast

    4. čeljust, ročica, krak:
    le branche delle pinze čeljusti izolirk
    le branche del compasso kraka šestila

    5. veja:
    branca madre glavna veja

    6. pren. panoga, veja, zvrst:
    le varie branche dell'industria razne industrijske panoge
  • briciola f

    1. mrvica, drobtinica

    2. ekst. pren. drobtina:
    del patrimonio ha ricevuto solo le briciole podedoval je samo drobtinice
    andare in briciole zdrobiti se
    ridurre in briciole uničiti, zmrviti, zdrobiti
  • brigantaggio m razbojništvo, roparstvo, banditizem:
    atti di brigantaggio razbojniška dejanja, razbojništva
    il problema del brigantaggio problem banditizma
  • brodetto m

    1. pomanjš. od ➞ brodo

    2. kulin. brodet (ribja juha)

    3. kulin. juha z žvrkljanimi jajci in limono

    4. pren.
    più antico del brodetto star kot zemlja

    5. mešanica, brozga, godlja
  • bronzo m

    1. bron:
    bronzo d'alluminio aluminijev bron
    polvere di bronzo bronsa
    età del bronzo arheol. bronasta doba

    2. pren.
    faccia di bronzo nesramnež, predrznež
    petto, cuore di bronzo pogumen človek; brezsrčnež
    incidere qcs. nel bronzo pustiti neizbrisne sledove

    3. umet. bron, izdelek iz brona

    4. knjižno top

    5. pesn. bron, bronast zvon
  • bruco

    A) m (pl. -chi)

    1. gosenica, ličinka

    2.
    bruco del pisello zool. grahov hrošček (Bruchus pisarum)

    B) agg. toskansko
    nudo bruco gol ko ptič, reven kot cerkvena miš
  • buca f

    1. luknja, odprtina, jama:
    una strada piena di buche cesta polna lukenj, jam
    buca del carbone podpeček
    buca del suggeritore gled. šepetalnica
    buca delle lettere poštni nabiralnik

    2. biljardna luknja

    3. kotanja

    4. beznica, brlog, luknja

    5. dolg, primanjkljaj:
    andare in buca pren. zabresti v težave
  • buccia f (pl. -ce)

    1. lupina, luščina, olupek:
    la buccia della mela, della patata jabolčni, krompirjev olupek
    la buccia della noce orehova luščina

    2. skorja:
    la buccia del formaggio, del pane sirova, kruhova skorja
    rivedere le bucce pren. poiskati in popraviti napake

    3. (človeška) koža:
    avere la buccia dura imeti trdo kožo
    lasciarci, rimetterci la buccia umreti, plačati s kožo

    4. lupina, zunanjost, površina (tudi pren.)
  • buco m (pl. -chi)

    1. luknja, odprtina:
    il buco della serratura luknja na ključavnici
    banda del buco publ. vlomilska tolpa
    non cavare un ragno dal buco pren. ne uspeti v ničemer, ne doseči ničesar
    fare un buco nell'acqua polomiti ga, truditi se zaman
    buchi del naso nosnici
    buchi delle orecchie ušesni odprtini

    2. pren. luknja:
    vivere nel proprio buco živeti v svoji luknji, odmaknjeno od sveta

    3. fiz., astr.
    buco nero črna luknja

    4. ekst. vrzel, luknja

    5. primanjkljaj, deficit:
    tappare, turare un buco zamašiti luknjo

    6. šport zgrešen udarec

    7. žarg. injekcija mamila (zlasti heroina)
    PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. v življenju ne uspevajo prav vse naše želje
  • bue m (pl. buoi)

    1. zool. govedo (Bos):
    bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
    bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)

    2. vol:
    occhio di bue okroglo okno
    uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko

    3. govedina, goveje meso

    4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
    avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
    PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja
  • buoncostume, buōn costume m javna morala; dostojnost, nravstveno obnašanje:
    reati contro il buoncostume prekrški zoper javno moralo
    squadra del buoncostume nravstvena policija
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • buōno2 m ekon.

    1. bon, potrdilo:
    buono omaggio darilni bon
    buono di cassa blagajniški bon

    2. obveznica, zadolžnica, priznanica:
    buono del tesoro državna obveznica
    buono per lire... priznanica, zadolžnica za ... lir (v menicah)
  • burro m

    1. maslo:
    burro fresco, rancido sveže, žaltavo maslo
    un panetto di burro štručka masla
    burro da tavola čajno maslo
    uova al burro kulin. na maslu ocvrta jajca
    riso al burro, col burro kulin. riž na maslu, z maslom
    burro o cannoni pren. maslo ali topovi (izdelovanje potrošnih dobrin ali orožja)

    2.
    burro di palma palmovo maslo
    burro di cacao kakavovo maslo

    3. agr.
    burro nero zrel gnoj

    4. pren. mehka snov:
    ha le mani di burro vse mu pade iz rok
    dare del burro a qcn. laskati, dobrikati se komu
  • cabala f

    1. relig., filoz. kabala

    2.
    cabala del lotto uganitev loterijske številke

    3. pren. kovarstvo, spletka
  • cadere* v. intr. (pres. cado)

    1. pasti, padati (tudi pren.):
    d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
    cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
    cadere in piedi pasti na noge
    i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
    il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
    far cadere le braccia pren. spravljati v obup
    la fortezza è caduta trdnjava je padla

    2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
    cadere in disgrazia pasti v nemilost
    cadere in dimenticanza pasti v pozabo
    cadere in prigionia pasti v ujetništvo
    cadere in trappola pasti v past
    cadere in prescrizione pravo zastareti
    cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
    cadere in errore zmotiti se
    cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
    cadere ammalato zboleti
    cadere in miseria obubožati
    cadere in rovina propasti, propadati
    cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
    cadere agli esami pasti na izpitu
    cadere in battaglia pasti v boju
    cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
    cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
    far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
    cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

    3. pren. zaiti, poleči se:
    al cadere del giorno ob sončnem zatonu
    il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
    lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

    4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
    cadere in mente priti na misel
    lasciar cadere una parola navreči besedo
    oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan
  • caduta f

    1. pad, padec, padanje, izpadanje:
    la caduta dei capelli izpadanje las
    la caduta della grandine padanje toče
    la caduta di un grave fiz. prosti pad telesa
    caduta di tensione elektr. padec napetosti
    caduta termica fiz. toplotni padec
    caduta d'acqua slap

    2. pren. padec; kapitulacija; propad:
    la caduta dell'Impero Romano propad rimskega cesarstva
    la caduta del governo padec vlade

    3. ekst. greh
  • calandra1 f

    1. zool. laški škrjanec (Melanocorypha calandra)

    2. zool.
    calandra del grano črni žužek (Calandra granaria)