ōcchio m (pl. -chi)
1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči
5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!
8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru
10. bot. popek, očesce
11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko
Zadetki iskanja
- orgoglio m
1. ošabnost, nadutost, oholost:
essere pieno d'orgoglio biti zelo ošaben
2. ponos - ōro m
1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta
2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu
3. zlato rumena barva
4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti - orolōgio m (pl. -gi)
1. ura (naprava):
orologio digitale, numerico digitalna ura
orologio solare sončna ura
orologio a sabbia peščena ura
orologio a pendolo nihalna ura
orologio a sveglia ura budilka
orologio elettrico električna ura
orologio da polso ročna ura
orologio da tasca žepna ura
orologio di precisione precizna ura, kronometer
orologio da controllo kontrolna ura
un orologio che spacca il minuto pren. zelo natančna ura
essere un orologio pren. biti kot ura natančen
funzionare come un orologio pren. delovati kot ura natančno
2. biol.
orologio biologico biološka ura - pagare v. tr. (pres. pago)
1. plačati, plačevati; izplačati:
pagare lautamente, profumatamente bogato plačati
pagare in natura plačati v naravi
pagare alla consegna plačati ob prejemu blaga
pagare a rate plačati v obrokih
pagare qcn. sulla cavezza pren. koga takoj izplačati
pagare qcs. a buon mercato kaj dobiti poceni
pagare qcs. caro, salato, un occhio della testa kaj slano, zelo drago plačati
quanto pagherei per... pren. kaj bi dal za...
2. pog. ponuditi, plačati:
pagare da bere a qcn. povabiti koga na pijačo
3. pren. poplačati:
pagare qcn. con la più nera ingratitudine koga poplačati z nehvaležnostjo
4. absol. izplačati se:
il delitto non paga zločin se ne izplača
5. pren. (scontare) plačati:
pagare la pena odsedeti kazen
pagare il fio biti kaznovan, dobiti zasluženo kazen
me la pagherai (cara)! to mi boš drago plačal!
paga, Pantalone! ti, navadni zemljan, pa plačaj! - pane1 m
1. kruh:
impastare il pane mesiti kruh
cuocere il pane peči kruh
pane fresco svež kruh
pane stantio star kruh
pane bianco bel kruh
pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
buono come il pane dober kot kruh
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
guadagnarsi il pane služiti kruh
mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
perdere il pane biti ob delo
rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
2. kulin.
pan di Spagna kolač
3. pren. duševna hrana:
mangiare il pane pentito kesati se
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati
4. ekst.:
un pane di burro štruca masla
pani di metallo kovinske palice
5. bot.
albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum) - piè m
1. knjižno okr. od ➞ piede:
a piè pari sonožno
saltare qcs. a piè pari pren. kaj povsem izpustiti, namenoma prezreti
2.
a piè di spodaj, pod:
a piè di pagina na strani spodaj
a piè del monte pod hribom:
a ogni piè sospinto zelo pogostoma
3.
piè di porco gozd. maček - pōco
A) avv. (po')
1. malo; slabo:
ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
sta poco bene ne počuti se prav dobro
mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
né molto né poco sploh ne
non poco precej
poco o nulla zelo malo
a poco a poco počasi
2.
un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
ho dormito un bel po' malo sem spal
vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!
B) agg.
1. malo:
spendere poco denaro porabiti malo denarja
avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
essere di poche parole biti redkobeseden
comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti
2. (v eliptičnih izrazih)
a ogni poco zelo pogostoma
ci corre poco pren. ni velike razlike
a dir poco vsaj
per poco skoraj:
per poco non cadevo skoraj bi padel
c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
da poco nevažen, nepomemben, majhen
ci vuol poco a lahko je...:
ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti
C) pron. malo (po številu, meri):
pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri
Č) m sing. (po')
1. malo (majhna količina):
il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti
2.
po' po' di precej:
ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister
D) m, f invar.
un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič - prēscia f nareč. naglica:
andare di prescia zelo se muditi - probabilità f
1. verjetnost:
con molta probabilità sarò qui domani zelo verjetno bom jutri tu
2. mat. verjetnost, probabiliteta:
calcolo delle probabilità verjetnostni račun - prōdigo
A) agg. (m pl. -ghi)
1. razsipen, potraten:
figliol prodigo pren. izgubljeni sin
2. darežljiv, radodaren:
essere prodigo di premure biti zelo pozoren
prodigo di parole blebetav
B) m (f -ga; m pl. -ghi) razsipnež, razsipnica; radodarnež - pure
A) cong.
1. vendar:
è molto giovane, pure è bravissimo zelo je mlad, vendar silno sposoben
2. četudi, čeprav:
non accetterei, mi dessero pure tutto l'oro del mondo ne bi sprejel, pa četudi za vse na svetu
B) avv.
1. tudi:
vengo io e pure mia moglie prišel bom, pa tudi moja žena
2. kar:
continua pure! kar nadaljuj!
C) cong.
pur di ( + infinitiv) (samo) da
dare qualsiasi cosa pur di saperlo vse bi dal, da bi zvedel - qualità f
1. kvaliteta, kakovost:
merce di buona, ottima, cattiva, pessima, scadente qualità blago dobre, odlične, slabe, zelo slabe kakovosti
di prima qualità prvovrsten, odlične kakovosti
salto di qualità kvalitetni skok
2. lastnost:
buone qualità dobre lastnosti
qualità negative napake, slabosti
3. vrlina; čednost; vrednost
4. vrsta:
oggetti di varie qualità predmeti vseh vrst
5. lastnost, značilnost:
in qualità di kot:
nella mia qualità di ambasciatore ho presentato una formale protesta kot ambasador sem vložil formalen protest
6. jezik kvaliteta (samoglasnika) - quantità f
1. količina; kolikost:
la quantità delle riserve è in continua diminuzione količina zalog stalno pada
2. množina, veliko število:
una grande quantità di turisti veliko število turistov
in quantità obilo, mnogo, veliko
in grande, piccola quantità zelo veliko, malo
3. jezik kvantiteta - quasi
A) avv.
1. skoraj; približno:
aspetto da quasi un'ora že skoraj uro čakam
quasi mai zelo redko
2. morda, verjetno:
direi quasi di avercela fatta rekel bi, da mi je morda uspelo
quasi quasi me ne andrei morda bi kar šel
3. kmalu; toliko, da ne:
quasi mi investiva kmalu bi me povozil
4. kot, kot da:
sembrerebbe quasi pentito zdi se, kot da bi se pokesal
procedeva veloce, quasi portato dal vento šel je hitro, kot da bi ga nosil veter
B) cong. kot da bi:
non fa che dare ordini quasi fosse lui il capo samo ukazuje, kot da bi bil on šef - quattro
A) agg.
1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči
2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega
3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti
B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se - rendimento m
1. učinek, uspešnost, sposobnost:
un tecnico di alto rendimento zelo učinkovit, sposoben strokovnjak
2. donos
3. mehan. učinek:
rendimento di un motore učinek motorja - requisito m
1. lastnost
2. ekst. kvaliteta, sposobnost:
un giovane con molti requisiti zelo sposoben mladenič
avere i requisiti per qcs. imeti vse potrebno za - rivestire
A) v. tr. (pres. rivēsto)
1. ponovno obleči, oblačiti
2. obleči, oblačiti, nositi; pren. privzeti, imeti:
rivestire le armi pren. ponovno vojskovati se
rivestire la tuta obleči delovno haljo
la questione riveste una grande importanza zadeva je zelo pomembna
3. obložiti, oblagati
4. prevleči; pren. prekrivati, skrivati
5. pren. imeti (čin, funkcijo); opravljati; imenovati, postaviti, postavljati (za):
riveste la carica di sindaco opravlja funkcijo župana
rivestire qcn. di una carica koga postaviti, imenovati za kaj
B) ➞ rivestirsi v. rifl. (pres. mi rivēsto)
1. ponovno se obleči, oblačiti; ekst. obleči, oblačiti se
2. preobleči, preoblačiti se - romanzo2 m
1. lit. roman:
romanzo d'appendice roman v nadaljevanjih; slabš. pogrošni roman
romanzo d'avventure pustolovski roman
romanzo ciclico ciklični roman
romanzo educativo, filosofico vzgojni, filozofski roman
romanzo epistolare roman v pismih
romanzo fiume zelo dolg roman
romanzo giallo kriminalka
romanzo psicologico, storico psihološki, zgodovinski roman
romanzo rosa ljubezenski roman
romanzo sceneggiato televizijska priredba romana
2. ekst. pren. neverjetna, izmišljena zgodba
3. roman, ljubezensko razmerje