Franja

Zadetki iskanja

  • démoniaque [demɔnjak] adjectif demoničen, demonski; obseden; familier satanski, vražji, zloben; besen; masculin obsedenec, perverzen zlobnež

    rire masculin démoniaque satanski smeh
  • entiché, e [ɑ̃tiše] adjectif zaverovan, zagledan (de quelque chose v kaj); obseden (de od); zavzet (de za)

    il est entiché de sport šport ga je obsedel
    être entiché de ses opinions trdovratno se držati svojih naziranj
  • maniaque [manjak] adjectif blazen, nor, pobesnel, obseden; čudaški; máničen; ki ima fiksno idejo; masculin blaznež, norec; obsedenec; čudak, posebnež
  • obsédé, e [ɔpsede] adjectif obseden; masculin obsedenec

    c'est un obsédé de la montagne tega so gore obsedle, ta ima samo gore v glavi
    être obsédé biti obseden, imeti fiksno idejo
  • possédé, e [pɔsede] adjectif obseden (de od); masculin, féminin obsedenec, -nka

    possédé du diable obseden od hudiča
    exorciser un possédé izganjati hudiča iz obsedenca
  • acharné, e [ašarne] adjectif zagrizen, ogorčen; trdovraten, žilav; ves obseden, nor (à na), zagrizen (à v)

    adversaire masculin, ennemi masculin, combat masculin zagrizen, ogorčen nasprotnik, sovražnik, boj
  • endiablé, e [ɑ̃djable] adjectif, vieilli obseden od hudiča, pobesnel; vražji, zelo živahen

    enfant masculin endiablé vražji otrok
  • brûler [brüle] verbe transitif (za)žgati, sežgati, smoditi, paliti, opeči, speči; pražiti (kavo); figuré diskreditirati

    se brûler opeči se
    brûler un cadavre sežgati truplo
    brûler la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
    brûler ses doigts opeči si prste (tudi figuré)
    brûler de l'encens devant quelqu'un komu kaditi (figuré), pretirano ga hvaliti
    brûler un espion razkrinkati špijona
    brûler une étape predirjati razdaljo brez vmesnega postanka; prehitro napredovati, hitreje kot predvideno se razvijati
    brûler le feu rouge prevoziti rdečo luč
    brûler une gare voziti skozi postajo brez postanka
    brûler une leçon (neopravičeno) izostati od učne ure
    brûler le pavé kot obseden dirjati, drveti
    brûler les planches (théâtre) prepričevalno, sijajno igrati
    brûler un signal prevoziti signal
    brûler ses vaisseaux (figuré) vse mostove za seboj podreti, onemogočiti si vrnitev
    cet appareil brûle peu d'électricité ta aparat porabi malo elektrike
    se brûler avec de l'eau bouillante opariti se s kropom; verbe intransitif (z)goreti; plamteti, biti v plamenih; (pri)smoditi se (jed); pripekati
    on brûle človek kar gori, tako je vroče
    brûler d'impatience goreti od nestrpnosti
    brûler sans flammes tleti
    les pieds lui brûlent (figuré) tla mu gorijo, postajajo vroča pod nogami
    les mains me brûlent zelo se mi mudi
  • damné, e [dane] adjectif pogubljen; zavržen, preklet; (religion)

    les damnés pogubljenci
    ces damnés gamins! ti prekleti paglavci!
    c'est son âme damnée ta oseba je pobudnica njegovih slabih dejanj, njegov slab svetovalec
    souffrir comme un damné trpeti peklenske muke
    travailler comme un damné delati kot obseden, garati
  • désespéré, e [-pere] adjectif obupen, brezupen; skrajen; obupan; masculin, féminin obupanec, -nka

    les médecins jugent son cas désespéré zdravniki smatrajo njegov primer za brezupen
    tentative féminin, situation féminin désespérée obupen poskus, položaj
    course féminin désespérée obupen, divji tek
    comme un désespéré kot obseden, na vse pretege
  • diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

    diable! vraga! hudiča!
    au diable! k vragu! prekleto!
    du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
    à la diable zlobno, grdo, neredno
    au diable vauvert zelo daleč
    comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
    du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
    un bruit du diable peklenski hrup
    en diable prekleto, zelo
    il est paresseux en diable on je strašno len
    que diable kaj vraga ...
    qui, que diable kdo, kaj vraga
    diable de vražji
    ce diable d'homme ta vražji človek
    une diable d'affaire vražja zadeva
    pas pour un (beau) diable za nič na svetu
    bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
    grand diable velik, postaven moški
    pauvre diable ubožec, revček, siromak
    tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
    table féminin du diable orjaška gomila
    travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
    diable à quatre vražji dečko
    ce diable de temps to pasje vreme
    avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
    avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
    ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
    se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
    c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
    c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
    le diable est déchainé pravi pekel se je začel
    cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
    c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
    c'est le diable tu je težava
    ce n'est pas le diable to ni tako težavno
    c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
    il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
    donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
    que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
    faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
    habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
    le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
    tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
    ne pas valoir le diable nič ne biti vreden
  • énergumène [enɛrgümɛn] masculin obsedenec

    crier comme un énergumène vpiti, tuliti kot obseden(ec)
  • esprit [ɛspri] masculin duh, duša; razum, pamet, bistroumnost, glava; smisel; bistvo; značaj; nagnjenje, mišljenje; namen; dar, sposobnost; grammaire pridih, aspiracija

    dans l'esprit de la loi v duhu zakona
    il est parti sans esprit de retour odšel je, ne da bi mislil na vrnitev
    esprit d'attaque, de camaraderie, de commerce, de compétition bojevit, tovariški, trgovski, tekmovalni duh
    esprit de clocher lokalni patriotizem, malomeščanstvo
    esprit divin (religion) Bog
    esprit d'entreprise, d'initiative podjeten, iniciativen duh
    esprit-de-bois masculin lesni cvet, metilni alkohol
    esprit d'épargne smisel za varčevanje
    esprit d'équipe ekipni duh, čut solidarnosti
    esprit de l'escalier počasna pamet
    esprit follet škrat
    esprit fort svobodomislec
    esprit de justice smisel za pravičnost
    esprit moutonnier čredni nagon
    esprit national narodna zavednost
    esprit de sacrifice požrtvovalnost
    l'Esprit saint, le Saint-Esprit (religion) sv. duh
    esprit de sel solna. kislina
    esprit de suite doslednost; logično mišljenje
    esprit de vengeance maščevalnost
    esprit-de-vin masculin vinski cvet
    évocation féminin des esprits zaklinjanje duhov
    homme masculin d'esprit duhovit človek
    large d'esprit velikopotezen
    largeur féminin d'esprit liberalno mišljenje
    mot masculin, trait masculin d'esprit duhovit domislek
    présence féminin d'esprit prisebnost
    simple masculin d'esprit bebec, naivnež
    simplicité féminin d'esprit naivnost
    où avais je l'esprit? (figuré) kje sem imel pamet?
    avoir l'esprit bien fait biti pametna glava
    avoir l'esprit ailleurs biti nepazljiv, misliti na kaj drugega
    avoir de l'esprit biti duhovit
    avoir de l'esprit au bout des doigts biti zelo spreten, ročen
    avoir de l'esprit jusqu'aux bouts des doigts iskriti se od duhovitosti
    avoir l'esprit à imeti veselje, nagnjenje, voljo za
    avoir le bon esprit de biti dovolj pameten, da ...
    n'avoir pas tous ses esprits ne biti čisto pri pravi (pameti)
    avoir l'esprit dérangé imeti duševne motnje
    avoir mauvais esprit biti uporen, trmast, svojeglav
    calmer les esprits pomiriti duhove
    se creuser l'esprit beliti, ubijati si glavo
    croire aux esprits verjeti v duhove
    être sain de corps et d'esprit biti telesno in duševno zdrav
    être possédé du malin esprit biti obseden (od zlega duha)
    faire de l'esprit duhovičiti, šaliti se
    gagner l'esprit de quelqu'un pridobiti si zaupanje neke osebe
    manquer d'esprit, d'à propos ne biti odrezav
    ôtez-vous cette idée de l'esprit izbijte si to misel iz glave
    perdre l'esprit izgubiti pamet, znoreti
    rendre l'esprit izdihniti (dušo), umreti
    reprendre ses esprits priti zopet k sebi
    rester dans l'esprit ostati v spominu
    tourner son esprit vers obrniti svojo pozornost na, k
    trotter dans l'esprit (figuré) hoditi po glavi
    cela me vient à l'esprit to mi pride na pamet
    l'esprit est prompt, mais la chair est faible duh je voljan, a meso je slabotno
  • exclusif, ive [-zif, iv] adjectif izključujoč, izključilen, izključen; nezdružljiv (s čim); ekskluziven, sam zase, zaključen (npr. družba)

    agent masculin exclusif izključni, edini zastopnik (agent)
    avoir une passion exclusive pour biti obseden od strasti za
  • perdu, e [pɛrdü] adjectif izgubljen; zatopljen (v misli); oddaljen, zakoten, samoten; izumrl, izgintil; masculin izgubljenec

    à corps perdu silovito, slepo, ognjevito
    à coup perdu na slepo
    perdu de dettes prezadolžen
    perdu de réputation na slabem glasu
    fille féminin perdue izgubljenka, prostitutka
    heures féminin pluriel perdues proste, brezdelne ure
    objets masculin pluriel perdus izgubljeni predmeti
    peine féminin perdue izgubljen trud, trud zaman
    puits masculin perdu zelo globok vodnjak
    à temps perdu v prostem, brezdelnem času
    village masculin perdu dans les Alpes zakotna vas v Alpah
    il n'y a rien de perdu nič (še) ni izgubljenega
    courir, crier comme un perdu teči, kričati na vso moč (kot obseden)
    ce qui est différé n'est pas perdu preloženo ni izgubljeno (opuščeno)
    pour un perdu deux (de) retrouvés za enega izgubljenega, dva nova (se reče o osebi, ki jo je po našem mnenju lahko nadomestiti)
Število zadetkov: 15