Franja

Zadetki iskanja

  • affamé, e [afame] adjectif lačen (de quelque chose česa), sestradan, pohlepen (de quelque chose česa); masculin lačen človek, sestradanec

    je suis affamé zelo sem lačen
    affamé de gloire slavohlepen
    il a l'air d'un affamé videti je sestradan
  • boulimique [-mik] adjectif nenasitno lačen
  • famélique [famelik] adjectif izstradan, vedno lačen; masculin stradalec, lakotnik
  • avoir*1 [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti

    j'ai faim, soif lačen, žejen sem
    j'ai froid zebe me
    j'ai chaud toplo, vroče mi je
    n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
    j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
    avoir de quoi biti premožen
    avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
    avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
    le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
    avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
    avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
    avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
    avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
    avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
    j'ai mal à la tête glava me boli
    avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
    avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
    vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
    je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
    il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
    quel âge avez-vous? koliko ste stari?
    il a 20 ans star je 20 let
    avoir lieu vršiti se
    avoir le prix dobiti nagrado
    avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
    il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
    se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
    qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
    j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
    en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
    contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
    en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
    il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
    il en a eu pour son argent dobro je kupil
    j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
    j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
    il y a (tu) je, sta, so
    il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
    il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
    qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
    y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
    combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
    il y a trois mois pred tremi meseci
    il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim
  • bec [bɛk] masculin kljun; nos, rilček (posode); ustnik (pihala), familier usta; zemeljski jezik

    bec de brûleur gorilnik
    un bec fin sladkosnednež
    bec bec de gaz, bec masculin plinska svetilka
    coup masculin de bec udarec s kljunom, kavs
    prise féminin de bec (familier) prepir
    avoir le bec bien affilé imeti dobro namazan jezik
    avoir bec et ongles (figuré) biti pogumen, ne se dati (ugnati)
    avoir le bec gelé (familier) ne biti odrezav
    avoir le bec salé (familier) biti vedno žejen
    en avoir jusqu'au bec (familier) biti sit
    claquer du bec (familier) biti lačen
    clore, clouer le bec à quelqu'un komu usta zamašiti
    donner du bec à quelqu'un (familier) poljubiti koga
    donner un coup de bec kljuniti, kavsniti
    être le bec dans l'eau biti v negotovosti, v pričakovanju
    faire son petit bec afektirano se vesti
    ferme ton bec! (familier) molči!
    frapper du bec contre quelque chose udarjati s kljunom po čem
    laisser, tenir quelqu'un le bec dans l'eau pustiti koga v negotovosti
    ouvrir le bec (familier) usta odpreti, reči (kaj)
    se prendre de bec avec quelqu'un (familier) sporeči se, prepirati se s kom
    se rincer le bec (familier) piti
    tomber sur un bec (populaire) naleteti na nepredvideno oviro
  • brosser [brɔse] verbe transitif (o)krtačiti, (o)ščetkati; frotirati; hitro naslikati; familier natepsti, našeškati

    brosser à contrepoil, à rebrousse-poil krtačiti proti dlaki
    brosser un tableau (figuré) dati pregled v kratkih potezah (de čez)
    se brosser le ventre (figuré) biti lačen
    se brosser (familier) pod nosom se obrisati
    tu peux toujours te brosser se (kar) lahko pod nosom obrišeš
  • claquer [klake] verbe intransitif pokati (bič), póčiti (puška), tleskati (jezik), šklepetati (zobje); théâtre ploskati; loputati (vrata, okno); familier popustiti, strgati se (vrvica); vulgairement iztegniti se, umreti; verbe transitif zaloputniti; klofniti; théâtre aplavdirati, ploskati (quelqu'un komu); sport nategniti (mišico); populaire zaveseljačiti, zafračkati; utruditi do izčrpanosti, zdelati (koga)

    se claquer pretegniti se, preveč se napenjati
    claquer du bec (populaire) biti lačen
    claquer ses économies zafračkati svoje prihranke
    claquer des dents šklepetati z zobmi
    claquer des mains ploskati
    claquer son fouet (familier, figuré) bahati se
    claquer dans la main (nenadoma) spodleteti
    faire claquer la porte zaloputniti vrata
    claquer la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
    faire claquer sa langue tleskniti z jezikom
  • comme [kɔm]

    1. adverbe kot, kakor; kako

    2. conjonction (ravno) ko, v trenutku ko; ker

    il pense comme moi on misli kot jaz
    comme il est grand! kako velik je!
    comme cela, comme ça tako, na ta način; potemtakem
    par un temps comme ça v takem vremenu
    comme ci comme ça (familier) tako tako, ne dobro ne slabo
    comme qui dirait tako nekako (kot); kot da bi
    j'ai aperçu comme qui dirait un éclair videl sem nekak blisk
    comme de raison, comme de juste kot je prav
    comme si kot če
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    tout comme popolnoma, prav tako kot
    (familier) c'est tout comme to je isto, to je vseeno, ni nobene razlike
    comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal
    comme j'avais faim ker sem bil lačen
    comme il faut kot treba, familier fin
    une personne très comme il faut odlična, fina oseba
    comme tout zelo, silno
    c'est gentil comme tout, cette chambre to je nekaj zelo lepega, tale soba!
    (familier) comme vous y allez! pretiravate!
    Dieu sait comme ne ve se kako
    il faut voir comme! in (to) kako!
    cela fait quelque chose comme 500 francs to znese približno 500 frankov
    comme quoi iz česar sledi; kar dokazuje; češ da
    j'arrivai comme il partait prispel sem, ko je (on) ravno odhajal
  • creux, euse [krö, z] adjectif votel; prazen; vdrt; globok, globoko ležeč; suh (kašelj); figuré brez vsebine; masculin votlina, jama, kotanja, globel; technique kalup; marine globina med dvema valovoma; figuré praznina

    creux masculin de la main sredina dlani
    assiette féminin creuse globok krožnik
    brique féminin creuse votlak (opeka)
    chemin masculin creux soteska
    classe féminin creuse šibek letnik (manj rojstev)
    dent féminin creuse votel zob
    heures féminin pluriel creuses mirne ure z manjšo aktivnostjo; mrtvilo (v poslih, kupčijah)
    discours masculin creux prazen, vsebinsko slab govor
    mer féminin d'un mètre de creux morje z enometrskimi valovi
    viande féminin creuse nezadostna hrana
    yeux masculin pluriel creux, joues féminin pluriel creuses vdrte oči, vdrta lica
    tête féminin creuse prazna glava
    avoir le nez creux imeti dober nos
    avoir un bon creux imeti močan, globok bas (glas)
    j'ai l'estomac, le ventre creux (familier) pošteno sem lačen
    j'ai un creux dans l'estomac (figuré) imam luknjo v želodcu, zelo sem lačen
    être dans le creux de la vague (figuré) biti na dnu svojega uspeha
    puiser de l'eau dans le creux de la main zajeti vodo v dlan (roke)
    rêver creux (figuré) bedé sanjati
    il y en a pour une dent creuse tega ni dovolj za pod zob
    il n'y a pas de quoi pour boucher une dent creuse ničesar ni za pod zob
    sonner creux votlo doneti
  • crever [krəve] verbe intransitif počiti, pokati; razpočiti se, razleteti se, izliti se (tvor, oko); crkniti, umreti; automobilisme imeti okvaro na pnevmatiki; verbe transitif raznesti, razgnati; razdreti; familier zelo utruditi

    se crever (familier) preveč se najesti; populaire preveč se napenjati, pretegniti se
    les eaux ont crevé le barrage vode so razdrle jez
    crever le cœur à quelqu'un hudo žalost, muke komu povzročiti
    crever un cheval konja popolnoma utruditi
    (populaire) crever la faim, la crever biti zelo lačen
    crever les pneus dobiti okvaro v pnevmatiki
    crever les yeux iztakniti oči; bosti v oči
    cela crève les yeux (figuré) to bode v oči
    cette longue promenade m'a crevé ta dolgi sprehod me je čisto zdelal, izčrpal
    crever d'ennui umirati od dolgega časa
    crever de faim, de soif umirati od lakote, od žeje
    crever dans sa peau (figuré) skočiti iz kože
    crever de rire, d'orgueil pokati, počiti od smeha, od ošabnosti
    crever de santé, d'argent kipeti od zdravja, imeti preveč denarja
    se crever la santé (po)kvariti si zdravje
    se crever de, au travail upehati se z delom
    se crever les yeux oči si utruditi, pokvariti
  • croc [kro] masculin kavelj; kljuka; čekan; familier zob

    croc à fumier gnojne vile
    croc de boucherie mesarski kavelj
    moustaches féminin pluriel en croc zavihani brki
    le chien montre les crocs pes kaže čekane
    avoir les crocs (figuré, familier) biti zelo lačen
    faire un croc (familier) ne plačati dolga
    mettre, pendre quelque chose au croc (figuré) na klin kaj obesiti
  • dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik

    armé jusqu'aux dents do zob oborožen
    aux dents longues (figuré) brezobzirno
    du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
    brosse féminin à dents zobna ščetka
    coup masculin de dent ugriz
    mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
    dents artificielles, fausses dents umetni zobje
    dent canine, œillère podočnik
    dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
    dent de lait, de première dentition mlečni zob
    dent de pivot nasajen (umeten) zob
    dent prémolaire prednji kočnik
    dent de sagesse modrostni zob
    dent de seconde dentition, permanente stalen zob
    dent à venin strupni zob, strupnik
    aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
    avoir la dent (familier) biti lačen
    avoir la dent dure imeti strupen jezik
    n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
    avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
    n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
    avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
    se casser une dent zlomiti si zob
    se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
    claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
    craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
    déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
    ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
    donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
    être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
    extraire, arracher une dent izdreti zob
    faire des dents dobivati zobe
    se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
    manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
    manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
    manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
    mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
    mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
    montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
    mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
    parler entre ses dents nerazločno govoriti
    ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
    prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
    prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
    rire du bout des dents prisiljeno se smejati
    serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
    se faire soigner les dents dati si urediti zobe
    tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
    œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob
  • entrailles [ɑ̃traj] féminin pluriel drobovje; vieilli črevesje; notranjost; figuré nedra, srcé

    les entrailles de la terre notranjost, nedra zemlje
    sans entrailles brezsrčen
    avoir des entrailles imeti čuteče srce
    il n'a pas d'entrailles on je brez srca, neusmiljen
    ce drame m'a pris aux entrailles ta drama me je globoko pretresla
    être remué jusqu'au fond des entrailles biti pretresen do dna srca
    sentir crier les entrailles čutiti glad, biti zelo lačen
  • estomac [ɛstɔma] masculin želodec

    à l'estomac (figuré) z drznostjo
    crampes féminin pluriel d'estomac želodčni krči
    maladie féminin de l'estomac želodčna bolezen
    troubles masculin pluriel de l'estomac želodčne motnje
    ulcère masculin à l'estomac čir na želodcu
    avoir l'estomac creux, vide imeti prazen želodec
    avoir l'estomac dans les talons biti lačen ko volk
    avoir de l'estomac (figuré, familier) imeti pogum, biti predrzen
    avoir un estomac d'autruche imeti želodec kot noj, izvrsten želodec, vse prebaviti ali prenesti
    j'ai mal à l'estomac želodec me boli
    manquer d'estomac (figuré) biti brez poguma, péjoratif biti šlevast
    ouvrir l'estomac (figuré) zlačniti
    se remplir l'estomac napolniti, nabasati si želodec
  • faim [fɛ̃] féminin glad, lakota; figuré vroča želja, koprnenje

    faim canine, du diable, de loup vočja lakota
    faim insatiable nenasitna lakota
    faim de richesses želja, žeja po bogastvu
    avoir faim biti lačen
    apaiser, assouvir, calmer, rassasier sa faim utešiti si glad
    donner faim glad, lakoto zbuditi
    manger à sa faim najesti se, nasititi se
    mourir, (familier) crever de faim umirati, umreti od lakote
    ne pas manger à sa faim stradati, niti najnujnejšega ne imeti
    rester sur sa faim ne zadosti jesti, ne se nasititi; ostati nezadovoljèn
  • grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

    le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
    les grands odrasli, veliki
    les quatre grands štiri svetovne velesile
    grand âge visoka starost
    grand air masculin svež zrak
    grand blessé masculin težek ranjenec
    grand chemin masculin glavna pot
    grande communication féminin glavna prometna cesta
    grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
    grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
    grand duc velika uharica
    grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
    grand ennemi smrtni sovražnik
    grande exploitation veleobrat
    grand fleuve velereka, veletok
    grand froid oster, hud mraz
    grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
    grande gelée féminin huda zmrzal
    la Grande guerre (prva) svetovna vojna
    un grand homme velik, znamenit človek
    un homme grand (po postavi) velik človek
    les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
    grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
    grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
    grand magasin masculin veleblagovnica
    grand maitre veliki mojster
    grand monde masculin gornja plast družbe
    grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
    plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
    (tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
    grande personne féminin odrasla oseba
    les grandes personnes odličniki
    grands et petits veliki in mali
    grand propriétaire (foncier) veleposestnik
    grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
    grande puissance velesila
    grand e ville velemesto
    grande vitesse (železnica) brzovozno blago
    Grand Turc turški sultan
    au grand air na prostem
    au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
    au grand jour pri belem dnevu
    au grand soleil v polnem soncu
    de grand cœur iz srca rad
    de grand matin navsezgodaj zjutraj
    en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
    en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
    en grand nombre v velikem številu
    en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
    en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
    sur une grande échelle v velikem merilu
    aller grand train hitro iti
    avoir grand air imenitno izgledati
    avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
    avoir grand-peur zelo se bati
    avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    être plus grand que nature presegati človeške moči
    il est grand temps skraini čas je
    c'est grand! to je sijajno!
    faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
    il fait grand jour beli dan je
    mener grand train razkošno živeti
    se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
    être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
    ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
    voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
    il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec
  • loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

    loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
    un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
    mon loup moj dragec, ljubček
    loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
    loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
    loup marin morski volk (riba)
    entre chien et loup v (večernem) mraku
    un froid de loup volčji (pasji) mraz
    il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
    enrhumé comme un loup biti čisto hripav
    saut masculin de loup širok jarek
    tête féminin de loup ščet na dolgi palici
    avoir une faim de loup biti lačen kot volk
    être connu comme le loup blanc biti zelo znan
    hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
    donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
    se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
    en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
    marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
    tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
    la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
    les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
    quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride
  • sauter [sote] verbe intransitif skočiti, skakati, poskočiti; poskakovati (de joie od veselja); planiti (sur na); odleteti (gumb); póčiti (steklo); pregoreti (varovalka); eksplodirati; commerce bankrotirati; familier izgubiti svojo službo; familier planiti kvišku, vzkipeti, razjeziti se; verbe transitif preskočiti; pražiti v maslu; sport prehiteti; agronomie naskočiti; populaire spati (quelqu'un s kom); figuré preskočiti, izpustiti, površno prebrati (in spregledati)

    sauter à bas de son lit skočiti iz postelje
    sauter à cloche-pied skakati po eni nogi
    sauter à la corde preskakovati vrv
    sauter au cou de quelqu'un pasti komu okrog vratu
    sauter un fossé preskočiti jarek
    sauter en parachute skočiti s padalom
    sauter une page, une ligne preskočiti eno stran, eno vrsto
    sauter le pas (figuré) priti do (tveganega) sklepa
    sauter à pieds foints par-dessus les difficultés z lahkoto iti preko težav
    cela saute aux yeux to bije, to bode, pade v oči; to je popolnoma jasno
    on la saute (familier) lačen sem
    et que ça saute! (familier) hop! kar hitro!
    sauter en hauteur, en longueur, à la perche skočiti v višino, v daljino, s palico
    l'élève a sauté une classe učenec je preskočil en razred
    le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini
    reculer pour mieux sauter (figuré) izogniti se trenutni nevšečnosti, le da bi pozneje padli v še večjo
    faire sauter un pont pognati v zrak, razstreliti most
    faire sauter une porte razbiti vrata
    faire sauter la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
    se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
    faire sauter quelqu'un spraviti koga ob službo
    faire sauter des pommes de terre pražiti krompir v maslu
    faire sauter la bande d'un journal pretrgati ovitek pri časopisu
  • très [trɛ] adverbe zelo, močnó, silno

    très peu zelo malo
    un monsieur très comme il faut zelo spodoben gospod
    elle est déjà très femme ona je že prava ženska
    j'ai très faim, très soif, très peur zelo sem lačen, žejen, zelo se bojim (me je strah)
    faites très attention! zelo pazite!
    j'en ai très envie tega si zelo želim
    être très au courant biti zelo na tekočem
    c'est très dommage to je zelo škoda
    avoir très sommeil biti zelo zaspan
  • ventre [vɑ̃trə] masculin trebuh; želodec

    j'ai mal au ventre trebuh me boli
    j'ai le ventre creux imam prazen želodec, nisem nič jedel
    se coucher à plat ventre leči na trebuh
    avoir, prendre du ventre dobivati trebuh, imeti trebuh, debeliti se
    courir ventre à terre teči z vso hitrostjo, dirjati
    à ventre déboutonné čezmerno
    rire à ventre déboutonné krohotati se
    ne songer qu'à son ventre misliti samo na svoj želodec, na (dobre) jedi
    se bourrer le ventre natrpati si želodec
    marcher, passer sur le ventre de quelqu'un brezozbirno pregaziti koga
    avoir les yeux plus grands que le ventre imeti večje oči kot želodec
    ne pas avoir la reconnaissance du ventre ne biti hvaležen za dobljeno hrano
    avoir quelque chose dans le ventre (figuré) biti energičen, odločen
    je ne sais pas ce qu'il a dans le ventre ne vem, kaj namerava, misli
    donner, mettre du cœur au ventre de quelqu'un komu poguma vliti
    ventre affamé n'a point d'oreilles (figuré) lačen človek je gluh za še tako lepe besede