Franja

Zadetki iskanja

  • artériel, le [arterjɛl] adjectif arterijski

    avoir une forte tension artérielle imeti hud krvni pritisk
  • chambre [šɑ̃br] féminin (spalna) soba; prostor; marine kajuta; komora, zbornica

    les Chambres senat in poslanska zbornica
    chambre d'agriculture poljedelska komora
    chambre à air (automobilisme) zračnica
    chambre d'amis soba za goste
    chambres attenantes, communicantes sosedne sobe
    Chambre basse, des communes angleški spodnji dom, poslanska zbornica
    chambre de bonnes soba za hišno pomočnico
    chambre de commerce trgovinska zbornica
    chambre à coucher spalnica
    chambre à louer soba za oddajo
    chambre-cuisine kuhinja, ki rabi tudi za bivanje
    Chambre des députés, la Chambre poslanska zbornica
    chambre d'enfants otroška soba
    chambre forte trezor, pred ognjem in vlomom varen prostor v banki za shrambo vrednotnic
    chambre frigorifique, froide hladilnica
    chambre garnie, meublée opremljena soba
    chambre à gaz plinska celica
    Chambre haute, des pairs (politique) angleški zgornji dom
    chambre indépendante soba s posebnim vhodom
    chambre à un lit soba z eno posteljo
    chambre des machines strojnica (prostor)
    chambre de métiers obrtna zbornica
    chambre noire, obscure (photographie) temnica
    femme féminin de chambre sobarica, hišna
    musique féminin de la chambre komorna glasba
    ouvrier masculin en chambre delavec, ki dela na domu, doma
    pot masculin de chambre nočna posoda
    robe féminin de chambre domača halja
    pommes féminin pluriel de terre en robe de chambre krompir v oblicah
    stratège masculin en chambre kavarniški strateg, nekompetenten teoretik
    théorie féminin élaborée en chambre birokratska teorija
    se confiner dans sa chambre (figuré) zapreti se, zabiti se, zakopati se v svojo sobo
    consigner à la chambre kaznovati s hišnim zaporom
    faire la chambre pospraviti sobo
    faire chambre à part ločeno spati
    garder la chambre ostati v sobi (zaradi bolezni)
    travailler en chambre delati na domu, doma
    il y a bien des chambres à louer dans sa tête (figuré) on ni čisto pri pravi (pameti)
  • colle [kɔl] féminin lep, lepilo, klej; populaire težko vprašanje (v šoli, na izpitu); kontrolno, periodično izpraševanje; šolski pripor

    colle forte (mizarski) klej
    colle de porcelaine lepilo za porcelan
    enduire de colle prevleči z lepilom
    être à la colle (familier) živeti v divjem zakonu
    être sale comme un pot de colle biti zelo umazan
    poser, pousser une colle (populaire) staviti težko vprašanje (v šoli)
  • constitution [kɔ̃stitüsjɔ̃] féminin sestava, konstitucija, (telesni) ustroj; tvorba, ustanovitev; ustava; temeljni (državni) zakon

    constitution d'une équipe de football sestava nogometnega moštva
    forte, robuste constitution močna, krepka (telesna) konstitucija
    le droit de grève est inscrit dans la Constitution pravica do stavke je vnesena v Ustavo
  • démunir [demünir] verbe transitif odvzeti, oropati (quelqu'un de quelque chose koga česa)

    se démunir de quelque chose znebiti se, biti brez česa, izgubiti kaj
    démunir une place forte d'une partie de ses effectifs odvzeti utrdbi del moštva
    être démuni d'argent biti brez denarja
  • enchère [ɑ̃šɛr] féminin višja ponudba (na dražbi); pluriel javna dražba, avkcija; dražba (pri kartah)

    enchères forcées prisilna dražba
    la plus forte enchère najvišja ponudba
    vente féminin aux enchères prodaja na javni dražbi
    couvrir une enchère dati višjo ponudbo
    être à l'enchère (figuré) biti naprodaj
    mettre une enchère staviti višjo ponudbo
    mettre, vendre aux enchères dati na dražbo, prodati na dražbi
    pousser les enchères gnati cene kvišku (na javni dražbi)
    acheter aux enchères izdražiti
  • estampe [ɛstɑ̃p] féminin bakrorez, lesorez; kovni pečatnik, žig; technique prebijalo; pluriel grafika

    estampe sur acier, en bois jeklorez, lesorez
    estampe à eau forte radiranka
    estampes japonaises japonska grafika
  • fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

    au fort de l'hiver sredi zime
    au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
    à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
    au sens fort du mot v pravem pomenu besede
    au prix fort zelo drago
    ce n'est pas fort to ni posebno pametno
    c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
    c'est trop fort! to je nezaslišano!
    devises féminin pluriel fortes močne devize
    droit masculin du plus fort pravica močnejšega
    esprit masculin fort svobodomislec
    mer féminin forte močno razburkano morje
    place féminin forte utrdba
    poids masculin fort bruto teža
    prix masculin fort polna cena
    forte tête trmasta glava, trmoglavec
    forte femme energična ženska
    avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
    avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
    avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
    être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
    l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
    se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
    prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
    elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
    c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!
  • graver [grave] verbe transitif gravirati, vrezati, vtisniti

    se graver vtisniti se (dans v)
    graver sur bois, sur cuivre gravirati v les, v baker
    graver à l'eau forte risati na kovinsko ploščo, radirati
    graver un disque posneti na gramofonsko ploščo
  • graveur [-vœr] masculin graver, vrezovalec

    graveur sur acier jeklorezec
    graveur sur bois lesorezec
    graveur au burin, sur cuivre, en tailledouce bakrorezec
    graveur à l'eau forte, à la pointe sèche vrezovalec radirank
    graveur de musique vrezovalec not
  • gravure [-vür] féminin graviranje, vrezavanje; bakro-, lesoreštvo

    gravure sur acier, sur bois, sur cuivre (ali: au burin, en tailledouce) jeklorez, lesorez, bakrorez
    gravure à l'eau forte radiranka, ujedenka
    gravure sur linoléum linorez
  • haleine [alɛn] féminin sapa, dih

    haleine forte, mauvaise neprijeten duh iz ust
    hors d'haleine zasopel, brez sape
    sans haleine čisto izčrpan
    tout d'une haleine vse v eni sapi
    ouvrage masculin de longue haleine dolgotrajno delo
    courir à perdre haleine na vso moč teči
    être en haleine biti v polnem delu
    perdre haleine ob sapo priti
    prendre haleine sapo loviti, zajeti
    reprendre haleine spet k sapi priti, oddahniti si
    tenir quelqu'un en haleine držati koga v napetosti, negotovosti o nadaljnjem razvoju dogodkov, pritegovati njegovo stalno pozornost
  • individualité [-lite] féminin individualnost, osebnost; posameznik; posebnost

    une forte individualité močna osebnost
    individualité marquante markantna osebnost
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • manière [manjɛr] féminin način; manira (v umetnosti); pluriel vedenje, obnašanje, (dobre) manire; komplimenti; onegavljenje

    manières affectées prisiljeno, afektirano obnašanje
    manière d'agir, de vivre način ravnanja, življenja
    manière de voir naziranje, stališče, gledanje
    à la manière de po načinu, po navadi, po običaju
    à ma manière po mojem načinu
    de manière à (ce que) tako, da
    de la manière que tako, kot
    de manière ou d'autre na ta ali oni način, tako ali tako
    de la belle, bonne manière (ironično) dobro, primerno
    d'une manière générale (na) splošno
    de cette manière, de la manière suivante na ta način, na naslednji način
    de la même manière na isti način, prav tako
    de toute(s) manière(s) na vsak način
    de toutes les manières possibles na vse možne načine
    en aucune manière na noben način
    en quelque manière nekako, tako rekoč
    par manière d'acquit (le) na videz, navidezno
    de quelque manière que ce soit kakorkoli že
    en voilà des manières! kaj takega! kakšne (nemogoče) manire!
    pas de manières! (ne delajte) nobenih ceremonij!
    pas de ces manières-là! s tem, tako ne boste ničesar dosegli pri meni
    c'est une manière de secrétaire to je neke vrste tajnik
    c'est une manière de parler to se le tako reče, tega ni treba jemati dobesedno
    arranger quelqu'un de la belle manière (ironično) koga pošteno zdelati
    employer la manière forte uporabiti silo
    faire des manières pustiti se prositi, z obotavljanjem sprejeti
    laisser entendre d'une manière significative jasno dati razumeti, jasno namigniti
  • myopie [mjɔpi] féminin kratkovidnost (tudi figuré)

    myopie intellectuelle umska omejenost
    être affligé d'une forte myopie biti močnó kratkoviden
  • natalité [-lite] féminin število rojstev, rodnost, nataliteta

    pays masculin à forte, faible natalité dežela z visoko, nizko nataliteto
    natalité (il)légitime število (ne)zakonskih rojstev
  • partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

    en partie deloma
    en grande partie večidel
    pour la plus grande partie večinoma, večidel
    en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
    partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
    partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
    parties belligérantes vojskujoče se sile
    partie de campagne izlet na deželo
    partie civile zasebni tožnik
    partie constituante sestavni del
    partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
    partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
    partie du discours (grammaire) besedna vrsta
    partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
    parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
    partie plaidante, au procès pravdna stranka
    partie prenante (s)prejemnik
    partie publique državni pravdnik
    partie de revanche revanšna igra
    partie simultanée (šah) simultanka
    coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
    tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
    avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
    connaître sa partie poznati svojo stroko
    se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
    il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
    être de la partie biti zraven; sodelovati
    être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
    la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
    faire partie de spadati k, biti del (česa)
    faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
    gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
    prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
    quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
    tenir la partie ne odnehati
  • place [plas] féminin mesto, prostor, sedež; trg; kraj; commerce trg, borza; figuré službeno mesto, položaj, služba, zaposlitev; militaire trdnjava

    à la place de namesto
    à ma place na mojem mestu, namesto mene
    par places mestoma
    sur place na (samo) mesto, na (samem) mestu
    place! prostor!
    en place! na mesta!
    faute de place zaradi pomanjkanja prostora
    place d'armes (militaire) prostor za parade, vojaško vežbališče
    place assise, debout sedež, stojišče
    place de confiance zaupno službeno mesto
    place forte trdnjava; garnizijsko mesto
    place marchande, de commerce tržišče
    place d'honneur častno mesto
    place de sport športni prostor
    place de stationnement prostor za parkiranje; parkirišče
    place vacante, vide nezasedeno (prosto), prazno mesto
    place de voitures, d'automobiles prostor za taksije
    une deux places, une quatre places dvosedežni, štirisedežni avto
    commandant masculin d'armes d'une place komandant mesta
    jour masculin de place borzni dan
    voiture féminin, automobile féminin de place taksi (avto)
    la voiture fait du sur(-)place avto se ne pomika naprej (zlasti zaradi prometne zatrpanosti)
    avoir une large place dans l'estime de quelqu'un biti pri kom zelo v čislih
    céder la place à quelqu'un prepustiti komu mesto
    demeurer en place ne se ganiti z mesta
    être en place biti na pravem mestu, na svojem mestu
    il est maître de la place on gospoduje; on dela, kar hoče
    être sans place biti brez službe
    je ne voudrais pas être à sa place ne bi hotel biti na njegovem mestu
    faire la place (commerce) imeti zastopstvo, iskati odjemalce za svoje blago v nekem kraju
    se faire (faire) place narediti, priskrbeti, dobiti si prostor
    laisser, faire place à quelqu'un napraviti prostor, umakniti se komu
    se mettre en, à la place de quelqu'un postaviti se, vživeti se v položaj kake osebe
    perdre sa place izgubiti svojo službo
    prendre place sesti, namestiti se
    remettre quelqu'un à sa place (figuré) pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju
    rester sur place obležati (mrtev) na (samem) mestu, kraju
    retenir une place rezervirati mesto
    tenir beaucoup de place zavzemati mnogo prostora
    tenir sa place imeti svoje (važno) mesto, biti predmet posebne pozornosti
    ne pas tenir, rester en place ne moči mirovati (na mestu), biti zelo aktiven
    tenir place de nadomestovati
  • raison [rɛzɔ̃] féminin razum, pamet; razlog, povod, vzrok; pravica, upravičenost; pojasnilo, razlaga, obračun; zadoščenje; commerce tvrdka, firma; mathématiques razmerje

    à raison de 20 francs le mètre po ceni 20 frankov meter
    à bonne, à juste raison po pravici, z vso pravico
    à plus forte raison s toliko večjo pravico, tem bolj, toliko bolj, toliko prej; kaj šele; da ne rečem
    avec raison s pravico, upravičeno
    comme de raison kot je prav
    en raison de z ozirom na, zaradi; (= à raison de) v razmerju z
    pour la raison que ... iz razloga, ker ...
    plus que de raison več kot je prav (dobro), preko pametne mere
    pour des raisons de commodité zaradi enostavnosti
    pour n'importe quelle raison iz katerega koli razloga
    pour raison de quoi zaradi tega, iz tega razloga
    pour raison de santé iz zdravstvenih razlogov
    raison de plus (to je) razlog več, tem več vzroka, razloga za
    âge masculin de raison starost, leta razsodnosti
    mariage masculin de raison preračunljiva poroka (zakon)
    raison d'Etat državni razlogi (oziri)
    raison d'être upravičenost (pravica, smisel, razlog do) obstoja
    raisons de famille družinski oziri, razlogi
    raison du plus fort pravica močnejšega
    raison probante dokazilen razlog, dokaz
    raison sociale, de commerce oznaka tvrdke, tvrdka
    avoir raison imeti prav
    avoir raison de quelqu'un, d'une difficulté premagati koga, težkočo
    avoir de bonnes raisons imeti dobre razloge
    il n'a pas toute sa raison on ni čisto pri pravi pameti
    cela n'a ni rime ni raison to nima ne glave ne repa
    demander raison zahtevati zadoščenje (à quelqu'un de quelque chose od koga za kaj)
    donner raison à quelqu'un komu prav dati
    entendre raison uvideti
    il n'entend pas raison njemu se ne da nič dopovedati
    être en raison directe, inverse (mathématiques) biti v direktnem, obratnem razmerju
    faire raison dati zadoščenje
    se faire une raison vdati se v neizogibno(st)
    se faire raison soi-même sam si poiskati zadoščenje
    mettre à la raison spraviti k pameti, spametovati (koga)
    parler raison pametno govoriti
    perdre la raison izgubiti pamet, ponoreti
    rendre raison de quelque chose da(ja)ti račun o čem, figuré pojasniti kaj
    tirer, faire raison de quelqu'un maščevati se komu
    il y a raison en tout, pour tout vse ima svoje meje
    raison n'a point de lieu sila je močnejša od pravice
    comparaison n'est pas raison primera (še) ni dokaz; podobnost nima dokazilne moči