aplomb [aplɔ̃] masculin navpičen položaj; uravnovešen položaj, ravnotežje; figuré samozavestnost, hladnokrvnost; nesramnost, predrznost
quel aplomb! kakšna nesramnost, predrznost!
il a de l'aplomb predrzen, nesramen je
le soleil tombe d'aplomb sončni žarki padajo navpično
d'aplomb v trdnem ravnotežju; navpično; pokončno
je ne me sens pas bien d'aplomb (familier) nisem prav pri moči
cela me remettra d'aplomb to me bo spet spravilo na noge
être bien d'aplomb sur ses jambes trdno stati na nogah
maintenir d'aplomb držati v ravnotežju
mettre d'aplomb spraviti v ravnotežje, uravnovesiti, pokonci postaviti