feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje
feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj
Zadetki iskanja
- ficelle [fisɛl] féminin vrvica, motvoz; figuré zvijača, ukana, trik; familier prebrisanec; populaire (častniški) našiv, trak; adjectif prebrisan, zvit, zvijačen
ficelle de lin, de chanvre, de papier lanena, konopljena, papirnata vrvica
pelote féminin de grosse ficelle klobčičdebele vrvice
casser la ficelle (familier) popihati jo
connaître les ficelles du métier poznati, spoznati se na kaj iz izkušnje, po poklicu
tirer les ficelles (figuré) imeti niti v rokah, skrivaj (nepoznan) voditi kaj
être très ficelle biti zelo prebrisan - ficher2 ali fiche, participe passé fichu [fiše, -šü] verbe transitif, familier vreči, zagnati, zabrisati; dati; verbe intransitif delati, počenjati
ficher (ali fiche) le camp pobrisati jo, pobrati se (stran)
fichez-moi le camp! poberite se proč!
fiche par terre vreči, spustiti na tla, figuré preprečiti
cette pluie fiche par terre notre projet de promenade ta dež onemogoča naš načrt za sprehod
fiche quelqu'un dedans (populaire) koga v zapor vtakniti; za nos potegniti, prevarati koga
fiche en l'air v zrak vreči, figuré preprečiti, onemogočiti
fiche une gifle primazati zaušnico
ficher la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
fiche-moi la paix! daj mi mir!
ficher à la porte skozi vrata vreči
on l'a fichu à la porte de l'école vrgli so ga iz šole
je te fiche mon billet que ... stavim, kar hočeš, da ...
il n'a rien fichu de la journée ves dan ni nič naredil
va te faire fiche!; je t'en fiche! motiš se! kje pa! vraga!
je pensais qu'il allait finir son discours mais, va te faire fiche!, il a parlé encore dix minutes mislil je, da bo končal svoj govor, toda kaj še (kje pa)!, govoril je še deset minut
je t'en ficherai, moi, des voyages d'agrément! ti bom že dal (še nimaš dovolj?) potovanj za zabavo!
se ficher (ali: fiche) de quelque chose požvižgati se na kaj
je m'en fiche! se požvižgam na to! mar mi je to! vseeno mi je!
se ficher par terre lopniti, pasti na tla
se ficher dedans, le doigt dans l'œil pošteno se zmotiti, »urezati« - flanquer [flɑ̃ke] verbe transitif postaviti ob bok; napasti z boka, braniti z boka, kriti; zagnati, vreči; dati (zaušnico)
elle est flanquée de sa mère vedno jo spremlja mati
flanquer à la porte vreči skozi vrata
flanquer par terre vreči na tla
flanquer un soufflet, une paire de gifles à quelqu'un pripeljati komu zaušnico, par gorkih
ça flanque tout par terre! to podere vse (naše načrte) !
se flanquer nakopati si (bolezen)
se flanquer une bonne pile pretepati se - flèche [flɛš] féminin strelica, puščica; koničast vrh zvonika; oje
la flèche indique le sens obligatoire puščica kaže obvezno smer
partir comme une flèche hitro oditi
en flèche v ravni črti, figuré z vso hitrostjo
atteler les chevaux en flèche zapreči konje enega pred drugim
faire flèche de tout bois porabiti vsako sredstvo (za dosego cilja)
sortir, rentrer sa flèche (automobilisme) pokazati, zapreti smerni kazalec
la flèche du Parthe (figuré) grenka resnica, ironična ali zlobna opazka (ki jo rečemo komu v trenutku, ko gremo od njega) - fleurir [flœrir] verbe intransitif cveteti, cvesti; procvitati (v tem pomenu je sedanji deležnik florissant in imperfekt il florissait)
les arts florissaient sous Louis XIV umetnosti so procvitale za časa Ludovika XIV.
(familier) nez qui fleurit nos, ki cvete, ki je rdeč (d'un ivrogne pijanca)
fleurir les tombes okrasiti grobove s cvetjem
fleurir une femme dati cvetlico ženski, ki si jo pripne na obleko
fleurir sa boutonnière vtakniti si cvetlico v gumbnico - flûte [flüt] féminin flavta, piščal; flavtist; podolgovata štruca kruha; pluriel, familier dolge in tanke noge; (= flûte à champagne) šampanjski kozarec
flûte! presneto!
être du bois dont on fait des flûtes (figuré) biti zelo mehek, vedno v vsem popustiti brez upiranja
jouer, tirer des flûtes (familier) popihati jo, oditi, pobegniti
Flûte enchantée čarobna piščal; architecture vojna ladja - foi [fwa] féminin vera; zaupanje; dana beseda, zvestoba; overjenje; spričevalo; verodostojnost
de, en bonne foi v dobri veri, po najboljši vesti in vednosti
en foi de quoi (juridique) v dokaz česar
sous la foi du serment pod prisego
ma foi! pri moji veri!
ma foi, oui seveda, vsekakor
bonne foi iskrenost, poštenost
mauvaise foi neiskrenost, nepoštenost
digne de foi verodostojen
profession féminin de foi veroizpoved
foi conjugale zakonska zvestoba
foi des contrats zvestoba do, izpolnjevanje dogovorov, pogodb
foi des traités obveznost pogodb
article masculin de foi dogma, ki jo katoličan mora verjeti
ajouter foi à quelque chose verjeti čemu
avoir la foi imeti vero, biti veren
avoir la foi en quelqu'un, quelque chose (en avenir) zaupati v koga, kaj (v prihodnost), verjeti komu, čemu
donner foi vzbujati zaupanje
donner sa foi dati svojo besedo
faire foi imeti dokazilno moč, biti merodajen
faire foi de quelque chose dokaz(ov)ati, overiti, potrditi kaj
garder sa foi držati svojo besedo
être de mauvaise foi biti neiskren, imeti slabe namene
il est de mauvaise foi njemu ne moremo verjeti
n'avoir ni foi ni loi ne imeti ne vere ne morale
manquer de foi ne držati besede - forain, e [fɔrɛ̃, ɛn] adjectif sejemski
(marchand masculin) forain masculin sejmar, potujoči trgovec
fête féminin foraine veselica, ki jo organizirajo sejmarji - foutre* [futr] verbe transitif, populaire delati; vreči
foutre! gromska strela!
foutre en l'air (figuré) stran zagnati
foutre le camp pobrisati jo, popihati jo, oditi
foutre quelqu'un en colère razjeziti koga, spraviti koga v besnost
foutre dedans zagosti jo komu; v zapor vtakniti
foutre quelqu'un à la porte koga skoz vrata vreči
foutre un coup de pied brcniti
foutre la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
foutez-moi la paix! dajte mi mir!
ça la fout mal to je neumno, izključeno
se foutre de quelque chose ne se brigati za kaj, požvižgati se na kaj
s'en foutre plein la lampe nabasati si trebuh
va te faire foutre! pojdi k vragu!
qu'est-ce que ça peut vous foutre? kaj vas ta briga?
je m'en fous požvižgam se na to - gagner [ganje] verbe transitif (pri)dobiti; zaslužiti (sur pri, z); doseči; dospeti v; dohiteti; podkupiti, zapeljati; nakopati si (bolezen); šp zmagati
se gagner (médecine) biti nalezljiv
gagner son pain, sa vie kruh si služiti
il gagne sa vie, son pain à chanter preživlja se s petjem
gagner un procès dobiti pravdo
gagner au jeu priigrati
gagner tous les cœurs vsa srca osvojiti
gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
gagner du terrain napredovati
gagner gros dobro zaslužiti
gagner le maquis iti v partizane
gagner le dessus nadvladati, zmagati
gagner un rhume nahod dobiti, prehladiti se
gagner sur son adversaire premagati nasprotnika
gagner les devants preteči
gagner du temps pridobiti na času
gagner le Pérou dospeti, priti v Peru
gagner le large zapluti na široko, odprto morje; figuré pobrisati jo
gagner un prix dobiti nagrado
gagner le port pripluti v pristanišče
gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
gagner sur tous les tableaux povsod istočasno zmagati
gagner sur quelqu'un zmagati nad kom
gagner aux points, d'une longueur, d'une poitrine (šp) zmagati po točkah, za dolžino, za prsi
gagner la frontière dospeti do meje
gagner la porte priti do vrat, oditi, izmuzniti se
avoir cause gagnée dobiti igro, zmagati
je vous donne gagné priznam vam, da sem premagan
le sommeil me gagne spanec me zmaguje
la faim me gagne lakota, glad se me loteva
sa tristesse me gagne njegova žalost se tudi mene loteva
le vin gagne à vieillir čim starejše je vino, tem boljše je
il gagne à être connu bolj ga človek pozna, bolj ga ceni
le feu gagne rapidement ogenj se hitro širi
c'est autant de gagné to je vendarle (vsekakor, tudi) nekaj
qu'est-ce que j'y gagne? kaj imam od tega? - gâteau [gɑto] masculin kolač; (= gâteau de miel) satovje
du gâteau (figuré) nekaj dobrega, lepega, lahkega
(populaire) c'est du gâteau to je zelo lahko (napraviti); situacija je izvrstna, treba jo je izkoristiti
gâteau aux amandes, aux fruits, au chocolat, à la crème mandljev, sadni, čokoladni, smetanov kolač
gâteau jeuilleté krhko testo
gâteau génevois peščena torta
gâteau de marc d'olives oljne tropine
gâteau placentaire (anatomie) materina posteljica
gâteau des Rois kolač Treh kraljev (6. jan.)
(petits) gâteaux secs čajno pecivo, keksi
(familier) papa gâteau, maman gâteau oče, mati, (zlasti pa) ded, babica (ki razvaja otroke, vnuke) - gâter [gɑte] verbe transitif (po)kvariti (tudi figuré); poškodovati, u-, za-mazati, skaziti; figuré škodovati (quelque chose čemu); (otroka) razvajati, raznežiti
se gâter pokvariti se, postati slabši, poslabšati se, spriditi se; (pijače) postati plehek, postán
cette maison gâte le paysage ta hiša kvari pokrajino
gâter les affaires, les choses zavoziti stvari, zavoziti jo, figuré zapeljati voz v blato
gâter l'existence à quelqu'un komu življenje otežiti, zagreniti
gâter la joie, le plaisir de quelqu'un komu veselje, zabavo skvariti
gâter le marché, le métier skvariti kupčijo, cene zbijati ali kaziti, prepoceni delati, delati umazano konkurenco
sujet à se gâter (blago) hitro pokvarljiv
il est riche, ce qui ne gâte rien bogat je, kar je samo še prednost več
ça ne gâte rien to nič ne škodi, to nič ne de, to je še ena prednost več
le temps se gâte vreme se kvari, postaja slabše - gencive [žɑ̃siv] féminin (večinoma pluriel) dlesna; (populaire)
en prendre un coup dans les gencives dobiti jo po zobeh, doživeti razžalitev - gril [gri(l)] masculin rešetka
faire cuire un bifteck sur le gril peči biftek na žaru
être sur le gril (familier, figuré) biti na žerjavici, v veliki nestrpnosti, v zaskrbljenosti
retourner quelqu'un sur le gril (familier, figuré) podkuriti jo komu - gris, e [gri, z] adjectif siv; (vreme, misli) mrk, mračen, pust; opit, vinjen, pijan; masculin sivina, siva barva
gris à cheveux sivolas
gris cendre pepelnato siv
gris clair, foncé svetlo, temno siv
gris (de) perle biserno siv
gris de fer, bleuté jekleno siv
gris pigeon, souris golobje, mišje siv
barbe féminin, tête féminin grise sivobradec, sivoglavec
substance féminin grise (anatomie) siva možganska skorja
vie féminin grise pusto, enolično življenje
il fait gris mračno, pusto vreme je
faire grise mine à quelqu'un komu mrk obraz kazati, hladno ga sprejeti
en faire voir de grises à quelqu'un zagosti jo komu, komu opravka dajati
la nuit tous les chats sont gris (proverbe) ponoči so vse krave črne - habiller [abije] verbe transitif obleči, oblačiti, odeti; olepšati, okititi; zakriti, prikri(va)ti, prekriti; pripraviti (za pečenje); montirati
cette robe t'habille bien ta obleka se ti lepo prilega
habiller une faute prikrivati hibo, napako
habiller une plante pokriti rastlino
habiller une perdrix pripraviti, očistiti jerebico za pečenje
qui vous habille? kdo vam dela obleke?
habiller quelqu'un (de doutes pièces) (figuré) zagosti jo komu; očrniti koga
habillé de noir črno (žalno) oblečen
être mal habillé biti slabo oblečen - *halte [alt] féminin postajališče; postanek, počitek; počivališče; kratka prekinitev, pavza
halte du car avtobusno postajališče
faire (une) halte ustaviti se, počivati; interjection stoj!; figuré dovolj! to gre (že) predaleč!
il faut dire halte à l'inflation treba je reči stoj inftaciji, ustaviti jo - hypothèque [-tɛk] féminin hipoteka, zastavitev nepremičnine kot poroštvo pri denarnem posojilu, taka vknjižba ali posojilo
sur hypothèque proti hipotečni varnosti
lever une hypothèque (figuré) odstraniti, kar ovira, škoduje
franc d'hypothèques (nepremičnina) brez dolga
prendre, amortir, purger une hypothèque vzeti, amortizirati, izknjižiti hipoteko
prendre une hypothèque sur l'avenir (figuré) razpolagati s stvarjo, preden jo imamo - intégrité [-te] féminin popolnost, celotnost, celost, neokrnjenost, nerazdeljivost; figuré poštenost, neoporečnost, nepodkupljivost
intégrité du territoire celotnost, nedotakljivost ozemlja
intégrité d'une somme celotnost zneska, celoten znesek
atteinte féminin à l'intégrité corporelle telesna poškodba
conserver l'intégrité de ses facultés inlellectuelles ohraniti svoje umske sposobnosti neokrnjene
son intégrité n'est pas mise en doute ni nobenega dvoma glede njegove poštenosti
essayer de corrompre l'intégrité de quelqu'un poskusiti spriditi poštenost kake osebe, skušati jo podkupiti