Franja

Zadetki iskanja

  • simuler [simüle] verbe transitif hliniti, simulirati, fingirati; pretvarjati se, delati se

    simuler une maladie, la douleur simulirati bolezen, bolečino
    simuler la fatigue pour ne pas travailler hliniti utrujenost, da bi se izognili delu
  • sincèrement [sɛ̃sɛrmɑ̃] adverbe iskreno, odkrito (srčno)

    sincèrement, je ne le crois pas odkrito rečeno, tega ne verjamem
  • sinécure [sinekür] féminin sinekura; donosna, lahka služba

    il a un poste qui est une vraie sinécure ima službo, ki je prava pravcata sinekura
    (familier) ce n'est pas une sinécure to ni lahka služba, to je naporno delo, to ni majhna stvar
  • singe [sɛ̃ž] masculin opica (tudi figuré); familier opičji obraz; grd človek, grda oseba; šef, »stari«; figuré posnemovalec, oponašalec; militaire, populaire meso iz konserv

    une boîte de singe konserva z mesom
    être agile, malin comme un singe biti gibčen, poreden (zloben) kot opica
    faire le singe spakovati se
    payer en monnaie de singe imeti upnike za norca, plačati jim s praznimi obljubami
    on n'apprend pas à un singe à faire la grimace ne boš učil zvijač človeka, ki jih ima polno za ušesi
  • sinistre [sinistrə] adjectif nesrečo znaneč, zlovešč; usoden; nesrečen; mračen, temačen; hudoben, zli, zločinski; masculin nesrečen primer, nesreča, nezgoda; katastrofa; škoda (po požaru, toči ipd.); izguba

    sinistres prophéties féminin pluriel zlovešče prerokbe
    paysage masculin sinistre žalostna, turobna pokrajina
    le sinistre a fait des morts katastrofa je zahtevala smrtne žrtve
    les pompiers ont maîtrisé le sinistre gasilci so obvladali požar
    on n'a pas encore évalué l'importance du sinistre niso še ocenili obsega škode
  • sinon [sinɔ̃] conjonction če ne, sicer, drugače; razen

    sinon que razen da
    mets-toi au travail tout de suite, sinon tu n'auras pas terminé à temps loti se takoj dela, sicer ne boš pravočasno gotov (z njim)
    il ne se préoccupe de rien, sinon de boire et de manger za nič se ne briga, razen za pijačo in jedačo
  • sitôt [sito] adverbe tako hitro, tako kmalu

    pas de sitôt ne tako kmalu
    sitôt que, si tôt que brž ko, kakor hitro
    sitôt après takoj nato
    sitôt dit sitôt fait rečeno, storjeno
    sitôt le seuil takoj, že na pragu
  • soin [swɛ̃] masculin skrb, pažnja, briga; pluriel nega, skrbnost

    avec soin skrbno
    soins pluriel du ménage, domestiques gospodinjski posli
    aux bons soins de M. X. na naslov g. X.
    premiers soins donnés à un blessé prva nega, pomoč ranjencu
    avoir, prendre soin de quelque chose skrbeti, brigati se za kaj
    donner des soins à un malade streči bolniku, nsgovati bolnika
    prendre soin de sa santé skrbeti za svoje zdravje
    avant de quitter la maison, prenez soin de bien fermer la porte preden odidete iz hiše, pazite, da dobro zaprete vrata
    (familier) étre aux petits soins pour quelqu'un zelo skrbeti, brigati se za koga; biti zelo obziren do koga
    ne pas prendre soin de quelque chose zanemarjati, ne se brigati za, pozabiti kaj
    recevoir des soins dans un hôpital dobiti zdravstveno nego v bólnici
    ce médecin donne gratuitement ses soins aux indigents de son quartier ta zdravnik brezplačno zdravi reveže svoje (mestne) četrti
  • soit [swa] conjonction bodisi; mathématiques vzemimo da; to je, namreč; interjection (izg. [swat]) naj bo! no, prav! lepo!

    soit que bodisi da
    soit qu'il vienne ou qu'il ne vienne pas bodisi da pride ali ne pride
    ainsi soit-il! tako bodi! amen!
    il a perdu une forte somme, soit un million izgubil je veliko vsoto, namreč en milijon
    soit, pour te faire plaisir! naj bo, prav, tebi na ljubo!
  • solidariser, se [-rize] solidarizirati se, izjaviti se solidarnega (avec s), prevzeti skupno odgovornost; strinjati se, soglašati

    plusieurs ouvriers de l'usine n'ont pas voulu se solidariser avec les grévistes več delavcev tovarne se ni hotelo solidarizirati s stavkarji
  • sollicitation [sɔlisitasjɔ̃] féminin (nujna) prošnja; draž(enje), spodbuda, vaba, skušnjava

    céder aux sollicitations d'un quémandeur ugoditi prošnjam moledovalca
    ne pas répondre aux sollicitations de quelqu'un ne ustreči prošnjam kake osebe
  • solution [sɔlüsjɔ̃] féminin (raz)rešitev; chimie raztopitev, raztopina

    solution d'une équation rešitev enačbe
    solution de paresse, de facilité najlažja, najmanj naporna rešitev
    solution de continuité prekinitev kontinuitete
    ce n'est pas une solution! to ni nobena rešitev!
    se rincer la bouche avec une solution salée splakniti si usta s slano raztopino
  • songer [sɔ̃že] verbe intransitif misliti (à na), premisliti (à quelque chose kaj), premišljevati (à o); paziti (à na); vieilli sanjati, sanjariti

    il faut songer à partir treba je misliti na odhod
    songer à ce qu'on dit paziti na to, kaj rečemo
    songez-y bien! dobro premislite!
    vous me faites songer à X. vi me spominjate na X.
    vous n'y songez pas? à quoi songez-vous? kaj pa (vendar) mislite? kaj vam pade v glavo?
    il songe aux beaux jours de sa jeunesse premišlja, sanjari o lepih dnevih svoje mladosti
  • sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

    sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
    sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
    sonner la messe zvoniti k maši
    sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
    sonner le tocsin biti plat zvona
    (populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
    (familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
    se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
    quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
    midi a sonné poldan je zvonilo
    la messe sonne k maši zvoni
    sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
    ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
    son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
    faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka
  • sorcier, ère [sɔrsje, ɛr] masculin, féminin čarodej, -jka, čarovnik, -ica; adjectif čarodejski, čarovniški

    (vieille) sorcière stara, grda, zlobna ženska
    chasse féminin aux sorcières lov na čarovnice
    (familier) ce n'est pas sorcier to ni težavno
    cet homme n'est pas sorcier ta človek ni noben prekanjenec, pretkanec
    il ne faut pas être grand sorcier pour cela ni treba biti posebno bister, spreten za to; to ni nobena čarovnija
  • sorte [sɔrt] féminin vrsta, sorta; način

    de la sorte takó, na ta način
    de (telle) sorte que, en sorte que tako da
    en quelque sorte nekako; tako rekoč
    en aucune sorte na noben način, nikakor
    (vieilli) de (la) bonne sorte de belle sorte kot treba, kot se spodobi, (ironično) strogo
    choses féminin pluriel de même sorte stvari iste vrste
    toute(s) sorte(s) de gens vsake vrste ljudje, raznovrstni ljudje
    s'adresser à une sorte d'avocat obrniti se na nekakega odvetnika
    on n'agit pas de la sorte! tako se ne dela!
  • sortir*1 [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

    (verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
    je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
    sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
    sortir du bal prihajati s plesa
    sortir des bornes prekoračiti meje
    sortir de la cadence priti iz takta
    sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
    sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
    sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
    sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
    il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
    sortir du lit vstati iz postelje
    sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
    sortir de maladie pravkar ozdraveti
    sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
    sortir de l'ordinaire biti neobičajen
    la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
    sortir du port izpluti iz pristanišča
    sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
    sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
    sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
    sortir de la vie umreti
    ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
    cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
    j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
    les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
    la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
    au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
    la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
    il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
    ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
    cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
    (familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
    merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
    (verbe transitif):

    sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
    sortez la poitrine! prsi ven!
    sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
    ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
    sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
    sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
    (populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
    sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
    cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
    il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
    se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si
  • sot, te [so, sɔt] adjectif bedast, neumen; aboten; zmeden; masculin, féminin bedak, tepec; neumnež, -ica; histoire, littéraire (15. stol.) norec (igralec)

    il n'est pas si sot qu'il en a l'air ni tako neumen, kot je videti
    je ne suis pas assez sot pour croire ce que vous me racontez là nisem toliko neumen, da bi vam verjel, kar pripovedujete
    ne riez pas comme un sot, une sotte! ne smejte se tako neumno!
    sot comme un panier neumen kot noč
    petite sotte (figuré) neumnica, goska
    un sot en trois lettres tepec, bedak
    triple sot! tepec (na kvadrat)!
    il n'y a pas de sot métier (proverbe) vsi poklici so koristni in spoštovanja vredni
    qu'il est sot! kako je bedast!
  • sou [su] masculin (nekoč) sold, novčič za pet stotink francoskega franka

    sou à sou sou-sou dinar za dinarjem, v majhnih zneskih
    gros sou novec za dva solda
    pièce féminin de cent sous novec za pet frankov
    bijou masculin de quatre sous malovreden nakit
    propre comme un sou neuf zelo snažen, blesketajoč se kot nov kovanec
    question féminin de gros sou pomembno denarno vprašanje
    sans-le-sou masculin revež, siromak
    amasser une fortune sou à sou nakopičiti si premoženje dinar za dinarjem
    économiser sou à sou varčevati dinar za dinarjem
    compter ses sous šteti svoj denar
    s'ennuyer, s'embêter à cent sous de l'heure (familier) strašno, na smrt se dolgočasiti
    il n'a pas pour un sou de bon sens nima trohice zdrave pameti
    être près de ses sous varčevati pri izdatkih
    être sans le sou, n'avoir pas le sou biti popolnoma brez denarja
  • souche [suš] féminin štor, parobek; korenine rastline; kontrolni listek ali kupon, talon; figuré začetnik rodu, praded; rod; izvor; architecture temeljno zidovje; temelj dimnika (nad streho)

    souche d'un chéquier talon čekovne knjižice
    carnet masculin à souche(s) beležni blok s taloni
    mot masculin de souche latine beseda latinskega izvora
    de vieille souche iz starega rodu
    dormir comme une souche spati ko ubit
    faire souche imeti potomce
    ne pas se remuer plus qu'une souche, rester comme une souche ostati nepremičen, ne se premakniti