Franja

Zadetki iskanja

  • bourse [burs] féminin denarnica, mošnja; denar; štipendija; commerce borza; (lovska) mreža; pluriel, vulgairement modnik, mošnja

    bourse d'études študijska štipendija
    bourse du travail borza dela; zborovanje članov raznih sindikatov istega mesta ali pokrajine
    cotation féminin en bourse notiranje na borzi
    cours masculin de bourse borzni tečaj
    la Bourse a monté, a baissé tečaji na borzi so se dvignili, so padli
    sans bourse délier ne da bi kaj potrošili, brez vsakih stroškov, zastonj
    la bourse ou la vie! denar ali življenje!
    avoir la bourse plate, légère biti na tesnem z denarjem, biti suh
    avoir la bourse ronde, bien garnie imeti mnogo denarja
    faire appel à la bourse de quelqu'un koga za denar prositi
    faire bourse à part, commune imeti ločeno, skupno blagajno
    loger le diable dans la bourse (figuré) imeti kačo v žepu, biti brez denarja
    ouvrir sa bourse à ses amis denarno pomagati prijateljem, posoditi jim denar
    spéculer, jouer à la bourse špekulirati na borzi
    tenir les cordons de la bourse voditi blagajno, razpolagati z denarjem
  • bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)

    haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
    bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
    un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
    bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
    bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
    bout d'oreille ušesna mečica
    un bon bout de temps dolgo časa
    à bout na koncu, na kraju
    ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
    bout à bout drugo k drugemu, skupaj
    au bout de po preteku, po
    au bout de deux ans po dveh letih
    tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
    à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
    à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
    au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
    d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
    aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
    avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
    avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
    avoir vent de bout imeti nasproten veter
    arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
    brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
    en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
    être au bout de, à bout de biti pti kraju
    être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
    être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
    ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
    faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
    faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
    joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
    jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
    manger un bout malce, nekaj (po)jesti
    manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
    mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
    mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
    mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
    montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
    prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
    pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
    ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
    répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
    c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
    rire du bout des dents prisiljeno se smejati
    on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
    savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
    tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
    tirer à bout portant streljati čisto od blizu
    venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
    venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
    il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
    voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota
  • broncher [brɔ̃še] verbe intransitif spotakniti se (contre quelque chose ob kaj); godrnjati; figuré oklevati, obotavljati se; motiti se; napraviti (nestrpno) kretnjo, ganiti se

    sans broncher brez ugovora, brez godrnjanja
    que personne ne bronche! da se nihče ne gane!
    il a récité sa leçon sans broncher une fois povedal je lekcijo, ne da bi se enkrat zmotil
    il n'y a pas si bon cheval qui ne bronche (proverbe) vsak človek se enkrat zmoti
  • but [bü, büt] masculin cilj, namen, smoter; zadetek, gól (pri nogometu)

    but éducatif vzgojni cilj
    au but! gol!
    coup masculin au but zadetek, gól
    gardien de but vratar (pri nogometu)
    dans le but de z namenom da, da bi
    de but en blanc naravnost, brez ovinkov; nenadoma, brezobzirno
    arriver au but dospeti, priti do cilja
    atteindre, toucher le but zadeti, doseči cilj
    avoir pour but nameravati
    dépasser le but prekoračiti pametno ali zaželeno mero, preseči svoj cilj
    envoyer le ballon dans le but poslati, suniti žogo v mrežo
    en être à un but partout biti pri rezultatu 1 : 1
    frapper au but zadeti, doseči cilj; figuré vedeti pri čem smo, pogoditi, pogruntati
    gagner par trois buts à un dobiti tekmo, zmagati s 3 : 1
    à la mi-temps, le score était de deux buts à un v polčasu je bil rezultat dve proti ena
    manquer le but zgrešiti cilj, streljati mimo (vrat)
    marquer, rentrer, réussir un but zabeležiti, zabiti gol
    poursuivre un but zasledovati cilj, skušati uresničiti svoj namen
    toucher au but bližati se cilju, koncu
    viser au but meriti na cilj, ciljati
  • ça [sa] pronom, familier to

    à part ça v ostalem, sicer, drugače
    et avec ça? (in) kaj še? sicer še kaj?
    c'est ça tako je
    c'est comme ça tako je to
    ça y est! narejeno (je)! gotovo!
    c'est ça, ce serait ça to bi bilo v redu
    c'est toujours ça to je nekaj, vsekakor je nekaj
    comme ça tako torej; tako tako
    comme ci, comme ça tako tako, srednje
    ça, par exemple! il ne manquait plus que ça! še tega je manjkalo!
    il y a de ça to je precéj res, to kar drži
    après ça po (vsem) tem
    où ça? kje (pa)?
    pas de ça! tega pa ne! ne tako! ničtakega!
    plus que ça! še lepše!
    pour ce qui est de ça kar se tega tiče
    quoique ça kljub temu
    rien que ça? ce n'est que ça? drugega nič? samo to?
    sans ça sicer, drugače
    ça dépend kakor se vzame, mogoče
    ça va? ça marche? kako gre? kako je z zdravjem?
    ah! ça res, zares
    ça alors! kaj takega! na no no! na, ta je pa dobra!
    ça oui! to že!
  • cantonade [kɑ̃tɔnad] féminin, théâtre prostor za kulisami

    parler à la cantonade govoriti dovolj glasno, da to sliši več oseb; govoriti komu, za katerega domnevamo, da je za kulisami; figuré govoriti, ne da bi točno vedeli komu ozir, se zdi, da nikomur
  • cas [kɑ] masculin slučaj, naključje; primer; dogodek; stvar; položaj, situacija, okolnosti; grammaire sklon

    cas sujet, régime prvi, četrti sklon
    cas de conscience vprašanje vesti
    cas douteux, de doute dvomljiv primer
    cas d'espèce, spécial, isolé poseben primer
    cas exceptionnel izjemen primer
    cas extrême, limite skrajni primer
    cas fortuit slučaj, naključje
    un cas grave (médecine) resen, težak primer
    cas litigeux sporen pravni primer
    cas de nécessité stiska, beda
    cas type izrazit, tipičen primer
    le cas échéant v primeru, da se to zgodi
    au cas où, au cas que, en cas que v primeru da, če
    dans le cas présent v sedanjem primeru
    en aucun cas v nobenem primeru
    en pareil cas v podobnem primeru
    en cas de besoin v primeru potrebe, če bi bilo potrebno
    en ce cas, dans ce cas-là v tem primeru
    en tout cas dans tous les cas v vsakem primetu, na vsak način, vsekakor
    selon les cas ustrezno okolnostim
    par cas imprévu nepričakovano
    être dans le cas de moči, biti v položaju (da)
    c'est le cas de le dire tu bi lahkó tako rekli, tu je taka beseda čisto na mestu
    si tel est le cas če je to tako
    comme c'est souvent le cas kot se često dogaja
    faire (grand) cas de (veliko) važnost, vrednost pripisovati, imeti za (zelo) važno, (zelo) ceniti, upoštevati
    faire peu de cas de omalovaževati, malo si storiti iz
    ne faire aucun, nul cas de ne se zanimati za, nič si ne storiti iz
    le cas Shakespeare reste énigmatique Shakespearov primer ostaja zagoneten
    posons le cas que cela soit vrai vzemimo, da je to res
  • ce [sə] pronom to

    ce qui (to), kar
    ce que (to) kar
    depuis ce od tedaj
    c'est-à-dire to se pravi, to je, namreč
    qu'est-ce à dire? kaj se to pravi?
    ce disant rekoč to, s temi besedami
    ce dit-on kot se govori, tako se govori
    c'en est fait de moi z menoj je konec
    ce n'est pas que (je veuille) ne da bi morda (hotel)
    pour ce faire v ta namen
    ce (me) semble kot se zdi, kot je videti
    c'est à moi de ... jaz sem na vrsti, da ...
    c'est pourquoi zato
    c'est que ker; namreč
    c'est à pleurer človek bi se zjokal
    sur ce nakar; nato
    le temps, c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato
  • cela [sla] pronom to; ono

    après cela (familier) nato, na koncu
    avec (tout) cela kljub (vsemu) temu
    et avec cela? še kaj (želite)?
    avoir cela de bon que imeti to dobro lastnost, da ...
    comme cela tako; tako tako
    comment cela? kako to? je to mogoče?
    comment cela va-t-il? kako je kaj? kako se imate?
    il est comme cela takšen je pač
    c'est (bien) cela tako je
    cela ne fait rien nič za to, nič ne de
    n'est-ce que cela? samo to? nič drugega? je to vse?
    il y a cinq ans de cela od tega je pet let
    il ne manquait plus que cela! samo še to je manjkalo!
    pas, point de cela! nič tega! kaj še! to bi bilo pa še lepše!
    pour cela kar se tega tiče
    à cela près razen tega
    qu'à cela ne tienne! to naj ne bo ovira, ni važno, nič za to!
  • chanter [šɑ̃te] verbe intransitif peti, prepevati; žvrgoleti; šumeti, žuboreti; škripati (vrata); verbe transitif opevati; hvaliti, slaviti; familier povedati, pripovedovati; populaire ovaditi, izdati

    faire chanter quelqu'un izsiljevati koga
    chanter en duo, en quattuor peti v duetu, v kvartetu
    chanter à livre ouvert, à première vue iz not peti, brez predhodne priprave
    chanter juste, faux pravilno, napačno peti
    chanter pouilles à quelqu'un grditi, opsovati koga
    chanter à pleins poumons, à pleine voix, à tue-tête na ves glas, na vse grlo peti
    chanter victoire vpiti hurá
    chanter dans un chœur, une chorale peti v zboru, v pevskem društvu
    que me chantez-vous là? (familier) kaj mi pripovedujete tu?
    chanter! es louanges de quelqu'un zelo pohvalno govoriti o kom, hvalo komu peti
    si cela (ça) vous chante če vas to veseli
    comme ça vous chante kot, kakor imate rajši
    c'est comme si on chantait (familier) je, kot da bi v veter govoril
    je te ferai chanter sur un autre ton te bom naučil, da boš druge strune ubral
    il faut qu'il chante sur un autre ton (figuré) mora se spremeniti
    il chante toujours la même chanson vedno isto (pesem) goni
  • chanterelle [šɑ̃tərɛl] féminin

    1. lisička (goba)

    2. kvinta, najtanjša struna (v godalu); vabnik (ptič)

    appuyer sur la chanterelle poudarjati delikatno točko, da bi koga prepričali; ne odnehati
    baisser la chanterelle popustiti, prizanati komu premoč
    hausser la chanterelle pretiravati, širokoustiti se
  • charrue [šarü] féminin plug; poétique poljedelstvo

    charrue automobile, vigneronne motorni, vinogradniški plug
    mettre la charrue devant, avant les bœufs lotiti se stvari, začeti stvar tam, kjer bi morali nehati
    tirer la charrue (figuré) garati, težko delati
  • chasse [šas] féminin lov; doba lova; lovski revir, lovišče; lovci; lovski plen; militaire lovsko letalstvo, jata lovskih letal, lovsko letalo; zasledovanje, gonja, hajka

    chasse à la grande bête, grande chasse veliki lov (na visoko divjad)
    chasse au canard sauvage lov na divje race
    chasse à l'homme pogon za človekom (da bi ga aretirali ali ubili)
    chasse à courre, chasse à bruit, chasse noble (lovski) pogon
    chasse d'eau priprava za hitro splaknitev z vodo
    chasse sans autorisation divji lov
    chasse du loup, du (ali au) lièvre lov na volka, na zajca
    chasse sous-marine podmorski lov
    chasse à tir zalazni lov
    chasse en se postant lovska preža, zaseda
    avion masculin de chasse lovsko letalo
    cor masculin, couteau masculin, chien masculin de chasse lovski rog, nož, pes
    fusil masculin de chasse lovska puška
    permis masculin de chasse lovski list, lovska dovolilnica
    tableau masculin de chasse lovski plen
    actionner la chasse d'eau, la chasse de cabinets spustiti splakovalno vodo (v stranišču)
    donner, faire la chasse à quelqu'un loviti, goniti, zasledovati koga
    faire la chasse au mari (humour) moža loviti, skušati dobiti moža
    se mettre en chasse iti na lov, figuré vneto iskati
    partir en chasse iti na lov
    prendre quelqu'un, une voiture en chasse pognati se v lov za kom, za avtom
    recevoir la chasse (marine) biti zasledovan
  • chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka

    bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
    chat botté obuti maček
    chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
    chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
    chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
    c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
    œil masculin de chat ahat
    langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
    écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
    toilette féminin de chat površno umivanje
    à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
    il n'y a pas un chat žive duše ni
    il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
    avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
    avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
    acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
    appeler un chat un chat reči bobu bob
    donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
    il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
    écrire comme un chat nečitljivo pisati
    être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
    jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
    réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
    la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
    quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
    chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji
  • chausser [šose] verbe transitif obuti, obuvati (quelqu'un koga); izdelovati obutev (quelqu'un za koga)

    se chausser obuti se, obuti čevlje ali nogavice
    ce cordonnier chausse bien ta čevljar izdeluje dobro obutev
    ce soulier chausse bien ta čevelj se dobro obuva, se lepo prilega
    chausser du 40 nositi čevlje št. 40
    ces sandales chaussent large te sandale so preširoke
    je suis chaussé trop juste čevlji so mi pretesni, me tiščé
    être bien, mal chaussé biti dobro, slabo obut
    cela me chausse (familier) to mi je prav
    chausser un arbre obdati drevo z zemljo
    chausser ses lunettes natakniti si očala na nos
    (familier) voiture féminin bien chaussée avto z dobro pnevmatiko
    il n'est pas facile à chausser (figuré) njega je težko zadovoljiti
    s'enfuir un pied chaussé et l'autre nu na vrat na nos zbežati
    les cordonniers sont les plus mal chaussés (figuré) kovačeva kobila je vedno bosa; često ljudje nimajo stvari, ki bi jih zelo lahkó imeli
    se chausser d'une opinion trdovratno vztrajati pri svojem mnenju
  • chiche [šiš] adjectif skop(uški), figuré umazan; boren; reven; familier sposoben (de za); (= pois masculin chiche) masculin čičerka, sivi grah

    chiche! stavim! sprejmem stavo!
    chiche que j'arrive avant lui! stavim, da pridem pred njim!
    Tu n'oserais jamais! - chiche! Ti si ne bi nikoli upal! - Da stavimo!
    chiche de compliments skop s pokloni
    réception féminin chiche reven sprejem
    je suis chiche de faire ce travail en une heure morem, upam si napraviti to delo v eni uri
  • chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

    chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
    chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
    chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
    chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
    chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
    chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
    chien méchant popadljiv pes
    chien de pique črni Peter (karta)
    nom masculin d'un chien! presneto!
    exposition féminin de chiens pasja razstava
    mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
    métier masculin de chien pasji poklic
    temps masculin de chien pasje, grdo vreme
    travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
    vie féminin de chien pasje življenje
    entre chien et loup v mraku
    arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
    avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
    être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
    être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
    faire le chien couchant biti lizunski
    n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
    écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
    être coiffé à la chien biti ves razkuštran
    je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
    ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
    ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
    jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
    se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
    rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
    un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
    traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
    vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
    ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
    il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
    leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
    j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
    tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
    bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
    autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto
  • cinq [sɛ̃k, pred soglasnikom sɛ̃] adjectif pet; masculin petica

    en cinq sec (populaire) v hipu
    Charles cinq Karel V.
    le cinq mai 5. maja
    tous les cinq du mois vsakega petega v mesecu
    cinq minutes! počakajte (malo)!
    les cinq lettres (evfemizem za merde) drek
    (populaire) c'était moins cinq malo je manjkalo, pa bi se bila zgodila nesreča
    cinq-à-sept masculin, invariable sprejem med 5. in 7. uro popoldne
  • cligner [klinje] verbe intransitif, verbe transitif mežikati

    cligner de l'œil à quelqu'un pomežikniti komu
    sans cligner (des yeux) ne da bi z očesom trenil
  • clin [klɛ] masculin

    clin d'œil migljaj z očesom
    en un clin d'œil v hipu, kot bi trenil, na mah