Franja

Zadetki iskanja

  • pincette [pɛ̃sɛt] féminin kleščice, pinceta

    pas à prendre avec des pincettes (figuré) zelo umazan; slabe volje in nedostopen
  • piper [pipe] verbe transitif loviti (ptice) z vabilno piščalko; ponarediti (karte, kocke); familier zmakniti, suniti, ukrasti; verbe intransitif, populaire kaditi pipo

    ne pas piper (mot) (populaire) nobenega glasu ne dati od sebe, molčati; populaire ne moči trpeti
  • piqué, e [pike] adjectif črviv, najeden od črvov; plesniv, kisel (vino) preslaninjen; figuré razdražen, jezen, pikiran, užaljen; sešit (knjiga); musique staccato; familier čudaški; prismojen

    du veau piqué preslaninjena teletina
    pas piqué des vers des hannetons (familier) ne od muh, ne kar tako
  • pitié [pitje] féminin usmiljenje; pomilovanje

    pitié! usmiljenje!
    sans pitié brez usmiljenja, neusmiljeno
    c'est (une) pitié to je žalostno
    ce n'est pas la pitié qui l'étouffe (familier) usmiljenje ga ne odlikuje, on ne pozna usmiljenja
    à faire pitié zelo slabo, vredno pomilovanja
    elle chante à faire pitié ona poje, da se bog usmili
    avoir pitié de quelqu'un pomilovati koga; religion usmiliti se koga
    faire pitié zbujati usmiljenje
    je le prends en pitié on se mi smili
    sourire masculin de pitié pomilovalen, pokroviteljski asmeh
  • place [plas] féminin mesto, prostor, sedež; trg; kraj; commerce trg, borza; figuré službeno mesto, položaj, služba, zaposlitev; militaire trdnjava

    à la place de namesto
    à ma place na mojem mestu, namesto mene
    par places mestoma
    sur place na (samo) mesto, na (samem) mestu
    place! prostor!
    en place! na mesta!
    faute de place zaradi pomanjkanja prostora
    place d'armes (militaire) prostor za parade, vojaško vežbališče
    place assise, debout sedež, stojišče
    place de confiance zaupno službeno mesto
    place forte trdnjava; garnizijsko mesto
    place marchande, de commerce tržišče
    place d'honneur častno mesto
    place de sport športni prostor
    place de stationnement prostor za parkiranje; parkirišče
    place vacante, vide nezasedeno (prosto), prazno mesto
    place de voitures, d'automobiles prostor za taksije
    une deux places, une quatre places dvosedežni, štirisedežni avto
    commandant masculin d'armes d'une place komandant mesta
    jour masculin de place borzni dan
    voiture féminin, automobile féminin de place taksi (avto)
    la voiture fait du sur(-)place avto se ne pomika naprej (zlasti zaradi prometne zatrpanosti)
    avoir une large place dans l'estime de quelqu'un biti pri kom zelo v čislih
    céder la place à quelqu'un prepustiti komu mesto
    demeurer en place ne se ganiti z mesta
    être en place biti na pravem mestu, na svojem mestu
    il est maître de la place on gospoduje; on dela, kar hoče
    être sans place biti brez službe
    je ne voudrais pas être à sa place ne bi hotel biti na njegovem mestu
    faire la place (commerce) imeti zastopstvo, iskati odjemalce za svoje blago v nekem kraju
    se faire (faire) place narediti, priskrbeti, dobiti si prostor
    laisser, faire place à quelqu'un napraviti prostor, umakniti se komu
    se mettre en, à la place de quelqu'un postaviti se, vživeti se v položaj kake osebe
    perdre sa place izgubiti svojo službo
    prendre place sesti, namestiti se
    remettre quelqu'un à sa place (figuré) pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju
    rester sur place obležati (mrtev) na (samem) mestu, kraju
    retenir une place rezervirati mesto
    tenir beaucoup de place zavzemati mnogo prostora
    tenir sa place imeti svoje (važno) mesto, biti predmet posebne pozornosti
    ne pas tenir, rester en place ne moči mirovati (na mestu), biti zelo aktiven
    tenir place de nadomestovati
  • placer1 [plase] verbe transitif namestiti, postaviti; plasirati; proda(ja)ti; naložiti (denar), investirati; (iz)reči v pravem trenutku

    se placer namestiti se, sesti, zavzeti mesto; najti (si) mesto, službo; stopiti v službo (chez quelqu'un pri kom); commerce iti dobro v prodajo; sport plasirati se, uvrstiti se
    placer sa fille oddati, poročiti svojo hčerko
    ce représentant place des aspirateurs ta (trgovski) zastopnik prodaja sesalnike za prah
    être bien, mal placé imeti dobro, slabo mesto
    avoir le cœur bien placé imeti srce na pravem mestu
    ne pas pouvoir placer un nom sur un visage ne se (móči) spomniti imena osebe, ki jo poznamo po videzu
  • plaindre* [plɛ̃drə] verbe transitif pomilovati, obžalovati; žal biti

    se plaindre (po)tóžiti (de o), pritoževati se, pritožiti se, tarnati (de glede); zatožiti (de quelqu'un koga)
    je vais me plaindre au directeur pritožil se bom, protestiral bom pri direktorju
    se plaindre de son sort pritoževati se zaradi svoje usode
    je ne plains pas la dépense, mon temps ni mi žal stroškov, časa
    ne pas plaindre sa peine nobenega truda se ne bati, ne žal biti (komu)
    être à plaindre biti pomilovanja vreden
  • plaisanter [plɛzɑ̃te] verbe intransitif šaliti se, šale zbijati; verbe transitif briti norce, norčevati se (quelqu'un iz koga), nagajati (quelqu'un komu)

    pour plaisanter za šalo
    je ne plaisante pas ne šalim se, govorim (mislim) resno
    il ne plaisante pas là-dessus, avec la discipline v tem, kar tiče disciplino, on ne pozna šale
    mon ami plaisante parfois son père sur sa Légion d'honneur moj prijatelj večkrat ponagaja, podraži očeta zaradi njegovega odlikovanja častne legije
  • plaisir [plɛzir] masculin

    1. veselje, zadovoljstvo, užitek; zabava; kaprica; želja

    à plaisir iz kaprice, brez pravega razloga, prave podlage
    au plaisir! na svidenje!
    avec plaisir rad, z veseljem, drage volje
    par plaisir za zabavo, za šalo
    le bon plaisir kaprica, fantazija
    faire plaisir (raz)veseliti
    faire plaisir à quelqu'un narediti komu veselje
    se faire un plaisir de faire quelque chose rad kaj napraviti
    gâcher son plaisir à quelqu'un pokvariti komu veselje
    goûter un vif plaisir najti mnogo veselja (à v)
    prendre, avoir plaisir à najti, imeti zabavo v
    avoir un malin plaisir à faire quelque chose imeti veselje, napraviti kaj zlobnega
    pas de plaisir sans peine (proverbe) ni rože brez trna

    2. oblat, skladanec, vafelj
  • plan [plɑ̃] masculin

    1. načrt, plan; osnutek

    2. ravnina; ploskev; nivó; področje; filmski posnetek

    au premier plan v ospredju
    sur le plan de (familier) na področju; gledé
    sur un plan élevé, sur le même plan na višjem, na istem nivoju
    sur tous les plans v vseh ozirih, v vsakem pogledu
    plan de campagne načrt vojnega pohoda
    plan de construction gradbeni načrt
    plan d'eau vodna površina
    plan d'économie gospodarski načrt
    plan d'ensemble skupen, celosten načrt
    plan financier, quadriennal, quinquennal finančni, štiriletni, petletni načrt
    plan harinzontal tloris; horizontalna projekcija
    plan incliné poševna ravnina
    plan logistique (militaire) oskrbovaini naert
    plan longitudinal, transversal podolžni, poprečni prerez
    plan en relief reliefna karta
    plan rapproché (film) posnetek od blizu
    plan de sustentation, sustenteur (aéronautique) nosilno krilo
    plan de travail delovni načrt
    plan d'urbanisme urbanistični načrt
    plan de ville, de Paris plan mesta, Pariza
    établissement masculin des plans planiranje
    gros plan (film) veliki posnetek (detajla, dela kake osebe)
    personnage masculin de premier plan glavna oseba
    premier plan ospredje
    second plan osredje
    troisième plan ozadje
    vue féminin en plan tloris
    avoir son plan imeti svoj načrt, svoje precizne namere
    dresser, établir, faire un plan napraviti načrt
    être, rester en plan (familier) biti, ostati nedokončan
    faire des plans d'avenir delati načrte za bodočnost
    laisser quelqu'un en plan pustiti koga samega, na cedilu
    il n'y a pas plan (familier) to je nemogoče
    rien n'y est à son plan vse je v neredu
    tirer des plans sur comète (figuré, familier) ubijati si glavo
  • pli [pli] masculin guba, zgib; pregib, guba na koži; ovojnica, kuverta; pismo; vzetek (pri kartanju)

    sous ce pli v prilogi
    sous pli recommandé priporočeno
    jupe féminin à plis nagubano krilo
    mise féminin en plis umetni koder
    pli cacheté, chargé zapečateno, vrednostno pismo
    pli de pantalon guba od likanja na hlačah
    faux pli guba na obleki, kjer ne bi smela biti
    les plis (et les replis) du cœur najskrivnejši kotički srca
    faire des plis delati gube, gubati se
    ne pas faire un pli (obleka) brezhibno se prilegati, biti kot ulit; figuré gladko iti, ne predstavljati problema
    (familier) ça ne fait pas un pli to ne predstavlja nobene težave; to je gotovo, zanesljivo
    mettre deux lettres sous le même pli dati dve pismi v isto kuverto
    prendre un pli dobiti gubo
    (figuré) prendre un (mauvais) pli privzeti (slabo) navado
  • plomb [plɔ̃] masculin svinec; svinčenka, šibra; plomba (na prtljagi ipd.)

    plomb (de sonde) grezilo, svinčnica
    plomb (fusible) él varovalka; typographie črka
    à plomb navpično; neposredno
    de plomb svinčen (tudi figuré)
    plomb de chasse šibra
    mine féminin de plomb grafit
    soleil masculin de plomb tlačeča sončna vročina
    sommeil masculin de plomb globoko in težko spanje
    c'est du plomb to je težko ko svinec
    avoir du plomb dans l'aile biti v zelo slabem telesnem in duševnem stanju
    n'avoir pas de plomb dans la tête biti (pre)lahkomiseln
    (familier) avoir un plomb sur l'estomac imeti slabo prebavo
  • plus [plü(s)] adverbe več; bolj; razen tega, nadalje, še; masculin največ, najvišje [plüs]; mathématiques (znak) plus (+)

    au plus tard najkasneje
    au plus tôt čim prej
    (tout) au plus kvečjemu, največ
    d'autant plus toliko bolj
    bien plus še več
    de plus vrhu tega
    raison féminin de plus razlog več
    de plus en plus bolj in bolj, vedno več, čim dalje bolj
    en plus (de) (še) zraven, povrh
    le plus največ
    le plus vite possible čim hitreje
    ne ... plus ne več
    ne ... plus que le (še), samo
    ni plus ni moins ne več ne manj
    ni plus ni moins que natančno (toliko) kot
    non plus tudi ne
    ni moi non plus jaz tudi ne
    on ne peut plus skrajno
    pour plus de sécurité za večjo varnost
    qui plus est kar je še več
    qui plus qui moins eni več, drugi manj
    tant et plus mnogo; zelo; večko treba, obilno
    ne ... pas plus tôt ... que ... komaj ..., že ...
    plus ou moins več ali manj
    plus que cela (de) (familier) mnogo
    il y a plus še več, stvar gre še naprej; pride še lepše
    il ne manque plus que ça! (familier) samo še tega se manjka!
    je fais tout ce qu'on me dit, sans plus! naredim vse, kar mi rečejo, več pa ne (pa nič več)!
  • poche [pɔš] féminin žep; vreča (za žito); vrsta lovilne mreže; ptičja golša; solznik, solzna vrečica; militaire vdor, vrzel v fronti, žep

    argent masculin de poche žepnina
    livre masculin de poche knjiga žepnega formata
    les mains dans les poches (figuré) z rokami v žepu, brez dela, brez truda
    théâtre masculin de poche sobno gledališče
    acheter chat en poche kupiti mačka v žaklju
    avoir de l'argent plein les poches biti zelo bogat
    avoir quelque chose en poche imeti kaj v žepu, v definitivni lasti
    n'avoir pas sa langue dans sa poche biti odrezav
    n'avoir pas les yeux dans sa poche radovedno gledati
    colmater, verrouiller une poche (militaire) zamašiti, zapahniti, zadrgniti vrzel na fronti
    connaître comme sa poche dobro poznati
    en être de sa poche (familier) biti ob svoj denar, izgubiti svoj denar
    c'est dans la poche (figuré) to je lahko
    faire une poche (militaire) vdreti, napraviti žep
    mon veston fait des poches moj suknjič dela močne gube
    faire les poches de quelqu'un brskati komu po žepih; vzeti mu, kar ima v žepih
    mettre son drapeau dans sa poche ne odkrito povedati, kar mislimo
    mettre quelqu'un dans sa poche (familier) imeti popolno last nad kom
    se mettre dans la poche de quelqu'un držati se koga kot klop
    payer de ses poches (familier) plačati iz svojega (lastnega) žepa
    mettre son amour-propre dans sa poche odreči se svojemu samoljubju
    se remplir les poches napolniti si žepe, nepošteno obogateti
  • poil [pwal] masculin dlaka; familier, poétique lasje; (konj) barva dlake; populaire cigara; (familier)

    un poil nekoliko, malce
    à poil gol, nag; brez sedla (jahati)
    à poil! (populaire) dol!
    à un poil près malodane, skoraj
    à poils courts, longs kratko-, dolgodlak
    au poil (populaire) zelo dober, zelo zadovoljiv
    au poil! izvrstno!
    de tout poil vseh vrst
    travail masculin au poil izvrstno, dovršeno delo
    poil de chameau kamelja dlaka
    poil de chèvre angora ali mohêr volna
    poil follet puh
    dans le sens du poil v smeri dlake, kot leže dlake
    brave masculin à trois, quatre poils (familier) (nepremišljen) tvegavec
    fille féminin au poil čedno, prijetno dekle
    bonnet masculin à poil kučma
    avoir du poil aux yeux, (familier) au cul biti korajžen, pogumen
    n'avoir pas un poil de sec močno se potiti, plavati v znoju
    ça a changé de poil to se je obrnilo na bolje
    être de bon, mauvais poil biti dobre, slabe volje
    être à poil et à la plume (familier) biti za vse dober
    il s'en est fallu de poil za las je manjkalo
    il se laisse arracher la barbe poil à poil z njim lahko vse narediš
    se mettre à poil sleči se do golega
    c'est au poil! to je prima!
    reprendre du poil de la bête ne popustiti, ne odnehati, zopet si opomoči
    tomber sur le poil de quelqu'un nenadoma koga napasti; ozmerjati, nahruliti koga
    avoir du poil dans la main (familier) biti zelo len, ne imeti volje za delo
    (vieilli) faire le poil à quelqu'un obrati koga za denar, opehariti koga
    (vieilli) refaire le poil à quelqu'un prevarati koga
    (vieilli) faire changer le poil, (populaire) faire dresser le poil à quelqu'un poboljšati koga z udarci, z grajo
  • point1 [pwɛ̃] masculin pika; točka; kraj, mesto; vbod; (šola) ocena, red

    à point ravno prav, primerno, pravočasno
    le rôti est cuit à point pečenka je ravno prav pečena (ne presurovo ne preveč pečena)
    à tel point que tako zelo, da
    au point dobro urejen, ki dobro funkcionira
    au dernier point skrajno
    au point où nous sommes kot so stvari sedaj
    au point du jour ob dnevnem svitu, ob zori
    à point nommé ob določenem času, (ravno) ob pravem času
    de, en tout point v vsakem pogledu, popolnoma
    sur ce point v tej točki, glede te točke
    point d'appui oporišče; figuré opora
    point d'arrêt postajališče; krajišče
    point d'attache kraj, kamor se navadno vračamo
    point facultatif postajališče po potrebi
    point cardinal nebesna stran
    point central središče, osrednja točka
    point de chute (aéronautique) mesto padca letala
    point de congélation ledišče
    point de contact stičišče
    point de controverse (juridique) sporna točka
    point de côté (médecine) zbadanje v boku
    point de croix (vezenje) križni vbod
    point de décollage (raketno) vzletišče
    point de départ izhodišče
    point de destination namembni kraj; militaire cilj marša
    point de détail podrobna, sekundarna stvar
    point de dispersion (optique) žarišče
    point d'eau vodni izvir
    point d'ébullition vrelišče
    point d'exclamation klicaj
    point faible šibka točka
    point fixe, de repère orientacijska, trdna točka
    point frontière mejni prehod
    point de fusion tališče
    point d'honneur častna zadeva, vprašanje časti
    point interrogatif, d'inierrogation vprašaj
    point d'inlersection sečišče
    point de jonction, de raccordement vozlišče, vezišče
    point de lancement baza za izstrelitev (raket)
    point lumineux (physique) gorišče, žarišče
    point de mire (militaire) cilj
    point mort mrtva točka
    point de mouvement (physique) vrtišče
    point noir (médecine, familier) ogrc (v obrazu)
    point de passage prehodno mesto
    points de pénalisation, perte féminin de points (sport) kazenske točke
    point de ralliement zbirališče, zborno mesto
    point de rassemblement (des blessés) (militaire) zbirališče (ranjencev)
    point de saturation nasičišče
    point-virgule podpičje
    point de vue razgledna točka, figuré vidik, stališče
    point zéro nevtralna točka
    deux points dvopičje
    mauvais point (sport) kazenska točka; slab red (v šoli), graja
    mise féminin au point reguliranje; figuré pojasnilo
    vainqueur masculin aux points zmagovalec po točkah
    battre aux points (sport) premagati po točkah
    ne pas chausser le même point (figuré) biti nasprotnega mnenja
    débattre une affaire point par point pretresati zadevo točko za točko, metodično
    c'est un bon point en ma faveur (figuré) to je plus zame
    être au point (technique) dobro funkcionirati; théâtre biti uigran
    être mal en point biti v slabem položaju
    être sur le point de faire quelque chose nameravati kaj napraviti
    être au point mort biti na mrtvi točki
    faire le point (marine) določiti položaj ladje
    marquer un point beležiti, dobiti točko; dobiti prednost pred nasprotnikom v boju, v diskusiji
    mettre au point naravnati (napravo); dokončno urediti (stvar); pojasniti
    mettre un point final à une discussion definitivno zaključiti diskusijo
    mettre les points sur les «i» biti zelo vesten
    il y a des points noirs à l'horizon vidim črne pike, težave na obzorju
    (proverbe) tout vient à point à qui sait attendre s potrpežljivostjo se sčasom vse doseže
  • politique [pɔlitik] adjectif političen; državni, državniški; figuré diplomatski, spreten; masculin politik; kar je politično; féminin politika; dejavnost državnih oblasti (strank, razredov) na raznih področjih; spretnost v upravljanju države in državnih zadev; državni posli, namere

    politique agraire, commerciale, économique, fiscale agrarna, trgovinska, gospodarska, davčna politika
    politique des gros bataillons politika moči
    politique de plein emploi politika polne zaposlenosti
    politique d'entente politika sporazumevanja
    politique intérieure, extérieure (ali: étrangère) notranja, zunanja politika
    politique financière, des finances, budgétaire finančna, budžetna politika
    politique de force politika, ki je usmerjena na povečanje ali dosego moči
    politique mondiale svetovna politika
    politique de la porte ouverte politika odprtih vrat
    politique des prix, des salaires politika cen, plač
    ne pas changer de politique, conserver la politique voditi vedno isto politiko
    mener, poursuivre une politique voditi politiko
    parler politique govoriti o politiki
    s'occuper, se mêler de politique baviti se s policiko, mešati se v politiko
  • porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

    la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
    (pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
    à la porte pri vratih, pred vratmi
    à la porte! ven (z njim)!
    à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
    porte à porte čisto v bližini
    à porte close skrivaj, tajno
    de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
    faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
    de porte en porte od hiše do hiše (iti)
    sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
    porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
    porte basculante sklopna vrata
    porte à deux battants dvokrilna vrata
    porte blindée, cuirassée oklepna vrata
    porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
    porte cochère vozna, široka vežna vrata
    porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
    porte de grille mrežasta vrata
    porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
    porte descendante spustne duri
    porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
    porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
    porte triomphale slavolok
    battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
    régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
    condamner une porte zazidati vrata
    entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
    entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
    enfoncer une porte vdreti vrata
    enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
    être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
    je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
    cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
    fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
    fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
    fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
    forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
    frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
    gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
    mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
    mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
    se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
    trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet
  • posséder [pɔsede] verbe transitif imeti (v posesti, v oblasti); obvladati, temeljito poznati (področje); familier prevarati (quelqu'un koga)

    se posséder (figuré) obvladati se, zbrati se
    posséder son âme en paix imeti svoj duševni mir
    posséder les bonnes grâces, le cœur de quelqu'un biti pri kom dobro zapisan, uživati njegovo naklonjenost
    ne pas se posséder de joie biti čisto iz sebe od veselja
    posséder une femme imeti spolne odnose s kako žensko
    cet acteur possède bien son rôle ta igralec dobro obvlada svojo vlogo
    il nous a bien possédés! dobro nas je prevaral!
  • possible [pɔsibl] adjectif možen, mogoč; eventualen; masculin kar je možno, možnost

    au possible kar se da, zelo
    il est gentil au possible on je nadvse ljubezniv
    le plus possible, autant que possible toliko, kot je (le) mogoče, kar največ
    le moins de fautes possible kar najmanj napak
    dans la mesure du possible v mejah možnosti
    le mieux possible kar najbolje
    le plus souvent possible kar najčešče
    fe plus tôt possible, aussitôt possible čimprej, čimbrž
    le plus vite possible kar se da hitro, kar najhitreje
    c'est très possible to je zelo mogoče, zelo verjetno
    pas possible! ni mogoče!
    je ferai (tout) mon possible storil bom, kar bo le mogoče, kar bo le v mojih močeh
    rendre possible omogočiti
    (familier) possible que ... možno (je), da ...