Franja

Zadetki iskanja

  • ignorer [injɔre] verbe transitif ne vedeti, ne (hoteti) poznati

    ne pas ignorer zelo dobro vedeti
    ignorer quelqu'un ignorirati koga, namerno prezreti koga
    nul n'est censé ignorer la loi nepoznanje (zakona) ne ščiti pred kaznijo
    s'ignorer réciproquement hliniti medsebojno nepoznanstvo
    s'ignorer soi-même sebe ne poznati, svoje narave ne poznati
    le public ignore cet auteur občinstvo, publika ne pozna, ne ceni primerno tega avtorja
  • image [imaž] féminin podoba, slika; opis(ovanje); figuré predstava, primera, metafora; photographie posnetek

    livre masculin d'images slikanica
    image pieuse sveta podoba
    briseur masculin d'images (religion) nasprotnik čaščenja podob
    culte masculin des images čaščenje podob
    chasseur masculin d'images reporter-fotograf
    image consécutive posnetek
    image publicitaire reklamna slika
    image de la Vierge (religion) slika Device Marije
    beau, belle comme une image lep(a) kot kip
    sage comme une image zelo priden
    on amuse des enfants avec des images (proverbe) miši se lové s slanino
  • immémorial, e, aux [imemɔrjal, rjo] adjectif pradaven, nepomniv

    de temps immémorial, aux temps immémoriaux pradaven
    depuis un temps immémorial kar ljudje pomnijo, že zelo dolgo časa
  • importer2 [-te] verbe intransitif (se rabi v nedoločniku in v 3. os. ed.) biti važen ali pomemben; igrati vlogo (à pri)

    ce qui importe kar je važno
    cela m'importe beaucoup to je zelo važno zame, to igra veliko vlogo zame
    peu m'importe malo me briga, vseeno mi je
    peu importe ne igra nobene velike vloge
    il lui importe beaucoup mnogo mu je do tega
    qu'importe? kaj za to?
    n'importe! nič za to!
    n'importe qui, quoi kdorkoli, karkoli
    n'importe où kjerkoli, kamorkoli
    n'importe quand kadarkoli
    que vous importe cela? kaj se vas to tiče? kaj vas to briga?
  • imposer [ɛ̃poze] verbe transitif naložiti (quelque chose à quelqu'un komu kaj); obdavčiti; predpisati (ceno); ukazati; religion (roke) položiti na

    en imposer à quelqu'un imponirati komu, velik vtis napraviti na koga, komu pesek v oči nasuti
    s'imposer vsiliti se, uveljaviti se, biti obvezen ali nujen
    ça s'imposait (familier) ni preostalo nič drugega
    s'imposer à quelqu'un biti zelo privlačen za koga
    s'imposer la règle de ... vzeti si za, naložiti si pravilo, da ...
    imposer silence à quelqu'un utišati koga, komu ukazati, naj molči
    imposer obéissance à quelqu'un prisiliti koga k pokorščini
    imposer les gros revenus obdavčiti visoke dohodke
    imposer le respect zbujati spoštovanje
    imposer ses idées à quelqu'un vsiliti komu svoje ideje
    imposer une ville naložiti davke mestu
    imposer les boissons obdavčiti pijače
    je ne vous impose pas de terminer ce travail avant ce soir ne zahtevam od vas, da končate to delo do večera
    s'en laisser imposer pustiti si vplivati
    s'imposer dans la société uveljaviti se v družbi
    la plus grande prudence s'impose sur la route nujna je največja previdnost na cesti
  • industriel, le [-ɛl] adjectif industrijski, obrten; masculin industrialec, vodja industrijskega podjetja

    art masculin industriel umetna obrt
    dessinaleur masculin industriel tehnični risar
    école féminin industrielle industrijska, obrtna šola
    entreprise féminin industrielle industrijsko podjetje
    espionnage masculin industriel industrijsko vohunstvo
    exposition féminin industrielle industrijska razstava
    plante féminin industrielle industrijska rastlina
    produit masculin industriel industrijski proizvod
    publicité féminin industrielle industrijska reklama
    ville féminin industrielle industrijsko mesto
    (familier) en quantité industrielle v zelo veliki množini
  • infiniment [-nimɑ̃] adverbe neskončno, brezmejno, nepopisno, izredno, familier strašansko

    je vous suis infiniment obligé zelo sem vam hvaležen
  • influent, e [ɛ̃flüɑ̃, t] adjectif vpliven; ugleden, avtoritativen, pomemben

    critique masculin influent ugleden kritik
    personnage masculin très influent zelo pomembna osebnost
  • innocent, e [-sɑ̃, t] adjectif nedolžen, nekriv, naiven, preprost; bebast, bedast; neškodljiv; masculin nedolžnež, naivnež, bebec, idiot, bedak

    jeux masculin pluriel innocents družabne igrice
    remède masculin innocent neškodljivo zdravilo
    la fête des Saints Innocents (religion) praznik nedolžnih otrok (28. dec.)
    condamner un innocent obsoditi nedolžnega človeka
    être innocent du crime ne biti kriv zločina
    tu es bien innocent de le croire zelo si naiven, če to verjameš
    faire l'innocent delati se nedolžnega, naivnega, neumnega, nevednega
    plaider innocent (juridique) zatrjevati svojo nedolžnost
  • intéresser [ɛ̃terɛse] verbe transitif zanimati, zbujati zanimanje (quelqu'un à quelque chose pri kom za kaj); biti zanimiv, važen za koga; privlačiti, mikati

    s'intéresser à quelqu'un, à quelque chose zanimati se za koga, za kaj, prisojati važnost komu, čemu, zavzeti se za koga, za kaj
    s'intéresser dans quelque chose biti udeležen pri čem
    cela m'intéresse de très près ta stvar mi je zelo pri srcu, to je zame velike važnosti
    ces règlements intéressent les automobilistes ta pravila se tičejo avtomobilistov
    cette mesure intéresse l'ordre public ta ukrep zadeva javni red
  • intime [ɛ̃tim] adjectif notranji, intimen, najgloblji; tesno povezan, bližnji, zaupen, prisrčen, iskren, prijateljski; ki se tiče najožiega kroga; masculin zaupen prijatelj, intimus

    ami masculin intime zaupen, zelo dober prijatelj
    conseiller masculin intime tajni svetnik
    conviction féminin, connaissance féminin intime globoko prepričanje, poznavanje
    dîner masculin intime intimna večerja, večerja v najožjem krogu (domačih, prijateljev)
    journal masculin intime intimen, tajen dnevnik
    rapports masculin pluriel, relations féminin pluriel intimes intimni odnosi, spolni odnosi
    vie féminin intime intimno, zasebno, osebno življenje
    les intimes du président zelo dobri, zaupni predsednikovi prijatelji
    nous serons entre intimes bomo intimna, zaključena družba (ožjih prijateljev)
  • intimement [-məmɑ̃] adverbe intimno, v (svoji) notranjosti, globoko

    être intimement persuadé biti globoko prepričan
    être intimement lié avec quelqu'un biti s kom v tesnih, zelo prijateljskih odnosih
    unir intimement tesno združiti
  • jaunisse [žonis] féminin, médecine zlatenica

    en faire une jaunisse zelo se jeziti zaradi česa
  • jeu [žö] masculin igra, igranje; šala; garnitura, vrsta; vmesni prostor; delovanje, funkcioniranje, obrat, pogon

    camarade masculin de jeu tovariš pri igri
    maison féminin de jeu igralnica
    passion féminin du jeu igralska strast
    vieux jeu staromoden
    jeux pluriel en plein air igre na prostem
    jeu d'agrément igra za zabavo
    jeu de bascule guganje
    jeu de cartes, de dés kartanje, kockanje
    jeu de clés serija ključev
    jeu de casseroles garnitura (kuhinjskih) kozic
    jeu de couleurs prelivanje barv
    jeu d'échecs šah (igra)
    jeu d'enfant otroška, otročja igra
    jeu de hasard hazardna igra
    jeu du hasard igra usode
    jeu inutile (technique) prazen tek
    jeu joué že domenjena stvar
    jeu de mots besedna igra
    les Jeux Olympigues olimpijske igre
    jeu de quilles kegljanje
    jeu de scène odrska igra
    jeu de société družabna igra
    au jeu pri igri
    en jeu (technique) v obratu, pogonu
    à deux de jeu z enakimi šansami za zmago (v igri)
    à jeu sûr z zanesljivo šanso za zmago
    de bon jeu odkrit in pošten
    par manière de jeu za šalo
    d'entrée de jeu takoj v začetku
    ce n'est qu'un jeu pour moi to je otročje lahko zame
    c'est un jeu à se rompre le cou to je zelo tvegana igra
    c'est un rude jeu to zna imeti hude posledice
    y aller de bon jeu, de franc jeu (figuré) igrati z odprtimi kartami
    avoir beau jeu de imeti lahko delo
    cacher, couvrir son jeu igrati z zakritimi kartami
    donner beau jeu à quelqu'un komu delo lahko napraviti
    entrer en jeu (figuré) stopiti v igro, nastopiti, vključiti se, začeti delovati
    entrer dans le jeu de quelqu'un pridružiti se komu, stopiti na njegovo stran
    être en jeu (figuré) biti v igri; biti vprašljiv, biti v nevarnosti
    faire le jeu de quelqu'un (figuré) (nehote) komu v korist delati
    se faire un jeu de quelque chose igračkati se s čim
    faire bonne mine au mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti
    faites vos jeux! igrajte! stavite!
    jouer gros (grand) jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
    jouer un jeu serré previdno igrati
    montrer son jeu pokazati svoje karte
    se piquer au jeu ne pustiti igre, ne nehati igrati, ne popustiti, ne se pustiti ugnati
    prendre en jeu ne resno vzeti
    tenir jeu dati revanšo
    tirer son épingle du jeu izvleči se iz stiske
    cela passe le jeu to gre (odločno) predaleč
    le jeu n'en vaut pas la chandelle to se ne izplača, to ni vredno truda
    il verra beau jeu! (ironično) bo že videl! bo nekaj doživel!
  • joli, e [žɔli] adjectif ljubek, lep; čeden (vsota); masculin lepo (na stvari)

    le joli de l'affaire najlepše na (pri) stvari (zadevi)
    joli comme un cœur, joli à croquer zelo ljubek, lep
    un joli monsieur (ironično) lep gospod
    c'est du joli (familier) to je zelo grdo
    jouer un joli tour à quelqu'un komu jo lepo zagosti
    elle est jolie, votre idée (ironično) vaša ideja je pa res lepa (= bedasta)!
  • jouir [žuir] verbe intransitif

    jouir de quelque chose uživati kaj, naslajati se ob čem, imeti užitek od, veseliti se česa, imeti veselje z; imeti (v posesti)
    la villa jouit d'une belle vue sur le lac vila ima lep razgled na jezero
    jouir de quelqu'un veseliti se koga, imeti korist od koga
    jouir d'un avantage fiscal uživati davčno olajšavo
    jouir du droit de biti upravičen do, za
    jouir des droits civiques uživati državljanske pravice
    jouir d'une grande fortune biti zelo premožen
    jouir d'une liberté entière, d'une bonne réputation uživati popolno svobodo, dober sloves
    jouir du malheur de quelqu'un biti škodoželjen do koga
    jouir d'une réduction imeti popust
    jouir d'une bonne santé biti pri dobrem zdravju
    jouir de l'usufruit biti užitkar
    jouir de la vie uživati življenje
  • jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

    le jour apparaît, se lève dani se
    à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
    à la tombée du jour v mraku
    au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
    exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
    au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
    au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
    au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
    jour à jour dan za dnem
    avant le jour pred dnevnim svitom
    dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
    de jour podnevi, čez dan
    officier de jour dežurni častnik
    de ce jour današnji
    de deux, quatre jours (figuré) novopečen
    de deux jours l'un vsak drugi dan
    de jour en jour dan za dnem
    de mes jours v vsem mojem življenju
    de nos jours dandanes, danes
    de tous les jours vsakodneven
    d'un jour enodneven; kratkotrajen
    bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
    d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
    du jour tega (današnjega) dne, sodoben
    le goût du jour sodoben okus
    l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
    du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
    du premier jour od prvega dne
    depuis huit jours že teden dni
    en plein jour pri belem dnevu
    l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
    le jour de na dan
    le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
    nuit et jour noč in dan
    par jour dnevno, na dan, vsak dan
    jour par jour dan za dnem
    (pendant) le jour podnevi, čez dan
    (pendant) des jours entiers cele dneve
    sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
    sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
    tous les jours vse dni, vsak dan
    un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
    jour de l'an novoletni dan
    jour artificiel umetna luč, razsvetljava
    jours caniculaires pasji dnevi
    jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
    jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
    jour de déchéance plačilni dan (za menico)
    jour de deuil dan žalovanja
    jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
    jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
    jour de fête praznik
    jour de foire semanji dan
    jour de guigne (familier) nesrečen dan
    jour intercalaire prestopni dan
    jour de la lessive pralni dan, dan pranja
    jour du marché tržni dan
    jour de naissance, jour natal rojstni dan
    jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
    jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
    jour de paie plačilni dan
    jour (de réception) sprejemni dan
    jour du scrutin (politique) dan volitev
    jour de travail delovni dan
    clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
    c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
    c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
    c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
    à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
    les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
    beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
    chute féminin du jour znočitev
    demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
    équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
    exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
    faux jour slaba luč (tudi figuré)
    grand jour svetel, bel dan
    mauvais jour slab, nesrečen dan
    naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
    ordre masculin du jour dnevni red
    percé à jour preluknjan, predrt
    petit jour svit, svitanje
    les vieux jours starost, dnevi v starosti
    attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
    avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
    cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
    donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
    donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
    donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
    être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
    être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
    être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
    il fait jour dan je, svetlo je
    se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
    faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
    jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
    mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
    mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
    mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
    montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
    noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
    percer à jour (figuré) razkriti
    la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
    prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
    priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
    tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
    venir à jour priti na dan
    vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
    voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)
  • laid, e [lɛ, d] adjectif grd; gnusen, podel

    laid comme un pou, une chenille, un singe grd ko smrten greh, zelo grd
    il est laid à faire peur grd je, da se ga ustrašiš
  • langage [lɑ̃gaž] masculin govor, jezik, govorica, izražanje

    faute féminin de langage jezikovna napaka
    langage administratif, technique, du métier administrativni, tehnični, strokovni jezik
    langage expressif, incompréhensible ekspresiven, nerazumljiv jezik
    langage familier, populaire familiaren, ljudski jezik
    nous ne parlons pas le même langage ne govoriva isti jezik, ne razumeva se
    en langage ordinaire v preprostem jeziku
    il changera bientôt de langage kmalu bo spremenil svoj ton, ubral druge strune
    je ne vis pas de beau langage ne živim od lepih besed
    en langage très flatteur z zelo laskavimi besedami
  • langue [lɑ̃g] féminin jezik

    langue chargée (médecine) obložen jezik
    langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
    langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
    langue nationale, du pays domači, narodni jezik
    langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
    langue verte prostaški jezik
    langue de terre (géographie) zemeljski jezik
    coup masculin de langue obrekovanje
    professeur de langues profesor za jezike
    avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
    avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
    avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
    avoir le don des langues imeti dar za jezike
    avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
    avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
    avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
    avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
    donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
    faire claquer la langue tleskniti z jezikom
    délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
    être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
    être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
    la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
    se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
    posséder une langue obvladati kak jezik
    prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
    tenir sa langue brzdati svoj jezik
    tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
    sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik