Franja

Zadetki iskanja

  • falloir*, (s'en) manjkati

    il s'en faut de peu, de beaucoup malo, mnogo manjka
    il s'en faut, tant s'en faut! še daleč ne! ravno nasprotno!
    il n'est pas bête, tant s'en faut ni neumen, nasprotno!
    peu s'en faut skoraj
    peu s'en est fallu que les deux voitures ne se tamponnent malo je manjkalo, da avtomobila nista trčila
    il s'en est fallu de l'épaisseur d'un cheveu za las je manjkalo
  • fil [fil] masculin nit; vlakno; sukanec, preja; vrvca; žica

    él vod; (voda, življenje) tek, tok; (nož) ostrina, rezilo; (marmor, steklo) žila
    fil d'acier, d'antenne, de cuivre, de fer jeklena, antenska, bakrena, železna žica
    fil aérien vod nad zemljo
    fil d'araignée nit pajčevine
    fil de bois lesno vlakno
    fil d'Ariane (figuré) sredstvo, ki nas pripelje, ne da bi zašli, do cilja
    fil à brocher nit za spenjanje
    fil conducteur prevodna žica, figuré vodilna rdeča nit
    fil à coudre sukanec
    fil électrique električna žica
    fil gros dreta
    fil de laine peignée, de lin, à repriser, de soie preja, nit iz česane volne, lanu, za krpanje, iz svile
    fils de fer barbelés bodeča žica
    fil de masse, de (mise à la) terre zemeljski vod
    fil occupé žica pod napetostjo
    fil à plomb grezilo
    fil du rasoir rezilo britve
    fil recouvert, garni, guipé prevlečena, oblečena žica
    fil retors sukanec
    fil télégraphique, téléphonique telegrafska, telefonska žica
    fil de la vie nit življenja
    fils de la Vierge pajčje niti
    boule féminin, pelote féminin de fil klobčičpreje
    brin masculin de fil nitka
    coup masculin de fil telefonski pogovor
    mince comme un fil tenek kot nit
    réseau masculin de fil de fer žična ovira
    téléphonie féminin sans fil, T. S. F. brezžična telefonija, radio
    au fil de l'eau s tokom
    au fil des jours, il devenait plus triste dan za dnem je postajal vse bolj žalosten
    contre le fil de l'eau proti toku, proti vodi
    de droit fil v smeri vlaken blaga
    de fil en aiguille po malem počasi, podrobno, od A do Ž
    aller de droit fil naravnost proti cilju iti
    avoir un fil à la patte (figuré) imeti obveznost (ki bi se je radi znebili)
    depuis qu'il a épousé sa cousine, il a un fil à la patte odkar je poročil svojo sestrično, je kot privezan
    avoir le fil (figuré) biti zelo prebrisan, familier vse (to) poznati
    avoir quelqu'un au bout du fil telefonirati komu
    n'avoir pas un fil de sec sur le corps biti do zadnje niti premočen
    couper les fils en quatre (figuré) dlako cepiti
    développer le fil odvijati žico
    donner le fil nabrusiti
    donner du fil à retordre à quelqu'un komu preglavice delati
    donner un coup de fil à quelqu'un komu telefonirati
    (familier) qui est au bout du fil? kdo je pri telefonu?
    il est cousu de fil blanc njega je lahko spregledati (spoznati)
    faire perdre le fil à quelqu'un koga iz koncepta spraviti
    il n'a pas inventé le fil à couper le beurre (figuré) ni iznašel smodnika; brihtnost ni ravno njegova odlika
    passer au fil de l'épée do smrti prebosti z mečem
    perdre le fil (de son discours) izgubiti nit, zatakniti se (v govoru)
    suivre le fil de ses pensées slediti toku svojih misli
    suivre le fil d'eau peljati se po reki nizdol
    tenir les fils (figuré) imeti niti v rokah, voditi stvar
    ne tenir qu'à un fil viseti samo še na nitki
  • idéal, als, aux [ideal, -deo] masculin ideal, vzor popolnosti ali dovršenosti

    ce n'est pas l'idéal to ni idealno, to ni (ravno) najboljše
    l'idéal serait que (+ subjonctif) ... idealno bi bilo, če ...
    réaliser son idéal uresničiti svoj ideal
  • inventer [ɛ̃vɑ̃te] verbe transitif iznajti, izumiti, izmisliti si

    inventer un nouveau procédé de fabrication izumiti nov postopek izdelovanja
    une histoire inventée de toutes pièces popolnoma izmišljena zgodba
    il n'a pas inventé la poudre, le fil à couper le beurre (figuré) ni ravno inteligenten, ni med najbolj pametnimi
  • inverse [ɛ̃vɛrs] adjectif obraten, obrnjen, nasproten; masculin nasprotje, nasproten (obraten) primer

    en sens inverse v obratni, nasprotni smeri
    à l'inverse de v nasprotju z
    l'inverse nasprotna stvar
    c'est l'inverse qu'il faut faire obratno (nasprotno) je treba narediti
    l'ordre inverse des mots obratni besedni red
    faire l'inverse delati ravno nasprotno
    faire la preuve inverse predložiti nasproten dokaz
  • joindre* [žwɛ̃dr] verbe transitif združiti, spojiti, zvezati; dodati, pridati; priklopiti; dohiteti, doseči; verbe intransitif zapirati se (okno, vrata), tesno se prilegati (obleka)

    joindre les mains skleniti roke
    joindre les deux bouts (familier, figuré) ravno še shajati (z denarjem)
    joignez à cela que ... k temu pride še to, da ...
    j'ai essayé de le joindre par téléphone skušal sem ga doseči telefonično
    la porte joint mal vrata se slabo zapirajo
    se joindre à quelqu'un, quelque chose pridružiti se komu, čemu
    se joindre pour quelque chose povezati se (skupaj) za kaj
  • marcher [marše]

    1. verbe intransitif korakati, stopati, hoditi; naprej iti (teči, voziti se, peljati se); oditi; napredovati; potekati (zadeva); minevati, miniti; militaire naprej se pomikati; technique iti, delovati, funkcionirati, obratovati, biti v obratu, v pogonu; biti v redu

    mes affaires marchent bien moji posli gredo dobro, uspevajo; familier pristati na, iti (biti) zraven

    2. masculin (= façon féminin de marcher) hoja

    il a marché dans mon histoire (naivno) je verjel moji zgodbi
    faire marcher spraviti v tek, v obratovanje
    faire marcher quelqu'un (familier) ukazovati komu, komandirati koga, za nos voditi koga
    marcher avant quelque chose iti pred čem, biti važnejši (quelque chose kot kaj)
    marcher avec, ensemble biti združljiv, spadati skupaj, zlágati se
    marcher avec quelqu'un (figuré, familier) biti s kom istega mnenja
    marcher à côté de ses lattes (populaire) biti brez dinarja, biti suh ko poper
    marcher sur les brisées de quelqu'un komu v zelnik hoditi, skušati ga spodriniti
    marcher sur le corps de quelqu'un po-, pregaziti koga
    marcher devant quelqu'un iti pred kom; figuré utirati komu pot
    marcher droit iti svojo ravno pot; storiti; kar je treba storiti
    marcher dans les eaux de quelqu'un držati s kom
    marcher sur des épines, sur des charbons ardents, sur des œufs hoditi kot po trnih, po žerjavici, po jajcih
    marcher sur les mains hoditi po rokab
    marcher de pair avec quelqu'un iti s kom z roko v roki
    ne pas marcher ne (hoteti) sodelovati, se pridružiti
    marcher au pas ubogati
    marcher au même pas (figuré) iti v istem koraku
    marcher à grands pas delati velike korake, hiteti
    marcher sur quelqu'un planiti na koga
    marcher sur les pas, sur les traces de quelqu'un ubirati stopinje za kom, posnemati koga
    marcher sur le pied de quelqu'un komu na nogo stopiti, pohoditi koga
    marcher sur la pointe du pied hoditi po prstih
    marcher à quatre pattes iti po vseh štirib
    marcher comme sur des roulettes (figuré) iti kot po maslu
    marcher à sa ruine drveti v svojo pogubo
    marcher à souhait iti po želji, iti v redu
    marcher sous quelqu'un (militaire) biti pod poveljstvom kake osebe
    marcher sur quelqu'un, quelque chose povsod (vedno) naleteti na koga, na kaj
    marcher sur les talons de quelqu'un biti komu za petami
    marcher à tâtons tavati, tipaje boditi
    marcher avec son temps iti s časom, biti sodoben
    marcher dans les ténèbres (figuré) tavati v temi
    ça marche (familier) gre v redu, gre dobro
    ça marche mal ne gre, kot bi moralo iti
  • même [mɛm] adjectif sam

    le, la même isti (isto), ista
    moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
    ici même prav tu
    même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
    à même neposredno, naravnost iz
    aujourd'hui même še danes, že danes
    avant même que še preden
    de même (que) prav tako (kot)
    du même nom istoimenski
    de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
    par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
    pas même niti ne
    quand même kljub temu, vseeno; celó če
    pour la même raison iz istega razloga
    une seule et même personne ena in ista oseba
    en même temps istočasno, hkrati
    au même titre z isto pravico
    tout de même vendarle, kljub temu
    coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
    boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
    être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
    c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
    être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
    il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
    cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
    faire de même napraviti enako, prav tako
    feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
    mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
    payer de même monnaie vrniti milo za drago
    cela revient au même to pride na isto
    (populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
    c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
    même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
    les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
    ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!
  • métier [metje] masculin rokodelstvo, obrt; poklic; stroka, dejavnost; opravilo, zaposlitev, posel; funkcija; pridobljena spretnost in izkušnje; (= métier à tisser) statve; (= métier à broder) okvir za vezenje

    de métier po poklicu, poklicen
    métier à bas stroj za izdelovanje dolgih nogavic
    métier de boulanger, de tailleur pekovska, krojaška obrt
    métier à bras ročne statve
    métier àfiler predilski stroj
    métier manuel, artisanal rokodelski poklic
    métier à tricoter pletilni stroj
    métier à retordre stroj za sukanec
    armée féminin, soldat masculin de métier poklicna vojska, poklicen vojak
    arts et métiers masculin pluriel obrt(i)
    Chambre féminin des métiers obrtna zbornica
    homme masculin de métier rokodelec
    homme masculin du métier strokovnjak
    jalousie féminin de métier poklicna, konkurenčna zavist, nevoščljivost zaradi zaslužka koga drugega
    manie féminin de parler métier manija govorjenja le o svojem poklicu
    terme masculin de métier strokovni izraz
    apprendre un métier učiti se (neke) obrti
    apprendre son métier à quelqu'un (figuré) dati komu lekcijo
    avoir sur le métier imeti (ravno) v delu
    avoir du métier imeti spretnost, tehniko, izkušnje
    avoir le cœur au métier biti s srcem, z ljubeznijo pri stvari
    chacun son métier! le čevlje sodi naj kopitar!
    changer de métier menjati poklic
    être du métier biti od stroke, strokovnjak, razumeti se na stvar
    être rompu au métier biti dobro podkovan v svoji stroki, na svojem področju
    exercer un métier manuel, intellectuel opravljati, izvrševati ročni, umski poklic
    faire bien son métier dobro opravljati svoj poklic, svoj posel
    faire métier de quelque chose privzeti navado za
    gâter le métier (po)kvariti posel, zbijati cene
    parler métier (vedno) govoriti o svoji stroki
    savoir son métier spoznati se na svoj posel
  • nommé, e [nɔme] adjectif imenovan, designiran; določen (dan)

    à point nommé ravno prav, o pravem času, kot poklican
    un nommé X. neki X. po imenu
    le nommé X. Y. est accusé de vol imenovani X. Y. je obtožen kraje
  • pic [pik] masculin

    1. zoologie žolna

    2. kramp

    3. špik, gorski koničast vrh

    à pic navpično, familier, figuré ravno ob pravem času, kot poklican
    le navire a coulé à pic ladja se je hitro, naravnost na dno potopila
    vous arrivez à pic pridete kot poklicani
    cet argent tombe à pic ta denar pride ravno prav
  • pied [pje] masculin noga (stopalo); stopica (stiha); čevelj (mera, okrog 32 cm); spodnji del; commerce baza, temelj; technique stojalo, podstavek; photographie stativ; familier teleban

    à pied peš
    pied à pied korak za korakom
    au pied de la lettre dobesedno, po črki
    au pied fevé na mestu, brez priprave
    au petit pied v malem (merilu)
    de pied ferme na mestu; trdno, vztrajno
    de la tête aux pieds, des pieds à la tête, de pied en cap od nog do glave
    (statue féminin) en pied (kip) v celi figuri
    sur pied (spet) na nogah, pripravljen; agronomie nepožet, nepokošen; (les) neposekan; (živina) živ
    sur le pied de guerre v vojnem stanju; figuré v sporu, v sovraštvu, skregan
    sur la pointe du pied, des pieds na konicah prstov, po prstih
    sur un pied d'égalité popolnoma enako, brez hierarhičnega razlikovanja
    sur un grand pied na veliko, razkošno
    pied d'alouette (botanique) ostrožnik
    pied botanique, plat, à voûte affaissée kepasta noga (stopalo)
    pieds de derrière, de devant zadnje, sprednje noge
    pied du lit vznožje postelje
    pieds nus, nu-pieds bos
    bête comme ses pieds (familier) neumen ko noč
    coup masculin de pied brca
    gens masculin pluriel de pied pešci
    valet masculin de pied služabnik velike (bogate) hiše, ki vodi povabljence v hišo
    avoir bon pied biti dober pešec
    avoir un pied dans la fosse, dans la tombe imeti eno nogo, biti z eno nogo že v grobu
    avoir bon pied bon œil paziti, varovati se; biti zdrav ko riba
    j'ai pieds et poings liés (figuré) imam zvezane noge in roke, sem brez moči
    avoir toujours un pied en l'air biti vedno na nogah
    en avoir son pied (populaire) biti sit; naveličan česa; ne hoteti večimeti opravka z
    étre à pied d'œuvre biti pripravljen, biti pri delu
    être sur un bon pied avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
    faire le pied de grue dolgo čakati (na istem mestu)
    cela lui fait les pieds to mu daje lekcijo
    faire des pieds et des mains garati, zelo se truditi, napeti vse sile
    fouler aux pieds (po)teptati z nogami
    se lever du pied gauche vstati z levo nogo, biti slabe volje
    lever le pied pobrisati jo, pobegniti (z ukradenim denarjem)
    lâcher pied umakniti se
    marcher sur les pieds de quelqu'un stopiti komu na nogo; figuré skušati koga spodriniti
    mettre pied à terre izstopiti, sestopiti; razjahati
    mettre les pieds dans le plat brezobzirno ravnati ali postopati; figuré ustreliti kozla
    mettre à pied odpustiti (un ouvrier delavca)
    mettre au pied du mur ugnati koga (v kozji rog)
    mettre sur pied postaviti (na noge); izpeljati, izvesti; organizirati
    mettre quelqu'un sur un bon pied komu priskrbeti velike ugodnosti, naučiti koga lepih manir
    perdre pied izgubiti tla pod nogami (v vodi)
    ne pouvoir remuer ni pied ni patte nobenega koraka ne moči večnapraviti
    prendre pied ustaliti se, figuré usidrati se
    prendre quelqu'un au pied levé koga ravno še ujeti, naleteti; zahtevati od koga takojšnjo odločitev
    remettre quelqu'un sur ses pieds komu spet na noge pomagati
    remettre sur pied spet na noge spraviti (bolnika)
    (re)tomber sur ses pieds (vedno) na noge pasti (tudi figuré)
    ne savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili
    sécher sur pied umirati od dolgega časa
    souhaiter d'être à cent pieds sous terre (od sramu) se hoteti vdreti (v zemljo)
    se tirer des pieds (familier) izmuzniti se (od dela)
  • pile [pil] féminin

    1. kup, skladanica

    2. mostni steber

    3. électricité baterija, element; reaktor

    4. populaire batine; popoln poraz

    5. zadnja stran kovanca

    à deux heures pile točno ob dveh
    pile atomique atomski, jedrski reaktor
    pile sèche električna baterija
    s'arrêter pile (populaire) nenadoma se ustaviti
    donner une pile à quelqu'un premikastiti koga
    flanquer une pile à quelqu'un pretepsti, premagati koga
    jouer à pile ou face metati novec v zrak
    mettre en pile zložiti v skladanico, na kup
    tomber pile priti ob pravem času; vieilli pasti na hrbet
    ça tombe pile to pride ravno prav
  • point1 [pwɛ̃] masculin pika; točka; kraj, mesto; vbod; (šola) ocena, red

    à point ravno prav, primerno, pravočasno
    le rôti est cuit à point pečenka je ravno prav pečena (ne presurovo ne preveč pečena)
    à tel point que tako zelo, da
    au point dobro urejen, ki dobro funkcionira
    au dernier point skrajno
    au point où nous sommes kot so stvari sedaj
    au point du jour ob dnevnem svitu, ob zori
    à point nommé ob določenem času, (ravno) ob pravem času
    de, en tout point v vsakem pogledu, popolnoma
    sur ce point v tej točki, glede te točke
    point d'appui oporišče; figuré opora
    point d'arrêt postajališče; krajišče
    point d'attache kraj, kamor se navadno vračamo
    point facultatif postajališče po potrebi
    point cardinal nebesna stran
    point central središče, osrednja točka
    point de chute (aéronautique) mesto padca letala
    point de congélation ledišče
    point de contact stičišče
    point de controverse (juridique) sporna točka
    point de côté (médecine) zbadanje v boku
    point de croix (vezenje) križni vbod
    point de décollage (raketno) vzletišče
    point de départ izhodišče
    point de destination namembni kraj; militaire cilj marša
    point de détail podrobna, sekundarna stvar
    point de dispersion (optique) žarišče
    point d'eau vodni izvir
    point d'ébullition vrelišče
    point d'exclamation klicaj
    point faible šibka točka
    point fixe, de repère orientacijska, trdna točka
    point frontière mejni prehod
    point de fusion tališče
    point d'honneur častna zadeva, vprašanje časti
    point interrogatif, d'inierrogation vprašaj
    point d'inlersection sečišče
    point de jonction, de raccordement vozlišče, vezišče
    point de lancement baza za izstrelitev (raket)
    point lumineux (physique) gorišče, žarišče
    point de mire (militaire) cilj
    point mort mrtva točka
    point de mouvement (physique) vrtišče
    point noir (médecine, familier) ogrc (v obrazu)
    point de passage prehodno mesto
    points de pénalisation, perte féminin de points (sport) kazenske točke
    point de ralliement zbirališče, zborno mesto
    point de rassemblement (des blessés) (militaire) zbirališče (ranjencev)
    point de saturation nasičišče
    point-virgule podpičje
    point de vue razgledna točka, figuré vidik, stališče
    point zéro nevtralna točka
    deux points dvopičje
    mauvais point (sport) kazenska točka; slab red (v šoli), graja
    mise féminin au point reguliranje; figuré pojasnilo
    vainqueur masculin aux points zmagovalec po točkah
    battre aux points (sport) premagati po točkah
    ne pas chausser le même point (figuré) biti nasprotnega mnenja
    débattre une affaire point par point pretresati zadevo točko za točko, metodično
    c'est un bon point en ma faveur (figuré) to je plus zame
    être au point (technique) dobro funkcionirati; théâtre biti uigran
    être mal en point biti v slabem položaju
    être sur le point de faire quelque chose nameravati kaj napraviti
    être au point mort biti na mrtvi točki
    faire le point (marine) določiti položaj ladje
    marquer un point beležiti, dobiti točko; dobiti prednost pred nasprotnikom v boju, v diskusiji
    mettre au point naravnati (napravo); dokončno urediti (stvar); pojasniti
    mettre un point final à une discussion definitivno zaključiti diskusijo
    mettre les points sur les «i» biti zelo vesten
    il y a des points noirs à l'horizon vidim črne pike, težave na obzorju
    (proverbe) tout vient à point à qui sait attendre s potrpežljivostjo se sčasom vse doseže
  • propos [prɔpo] masculin téma, predmet (pogovora); sklep; namen, namera; (večinoma) (pluriel) pogovor, besede, izjave; govoričenje

    à propos ob pravi, prikladni priložnosti; o pravem času, ob pravi priliki
    à propos de gledé
    à ce propos v tej zvezi
    à propos de rien, (familier) de bottes za prazen nič
    à quel propos, à propos de quoi? iz kakšnega razloga?
    à tout propos ob vsaki (prikladni) priložnosti
    de propos délibéré namerno, namenoma
    hors de propos, mal à propos neprilično, neumestno; ob nepravem času
    arriver, venir à propos ravno prav, kot poklican priti
    changer de propos spremeniti témo (pogovora)
    juger à propos de ... smatrati za umestno, da ...
    vous tombez mal à propos prihajate v nepravem, slabem trenutku
    rire à propos de tout et de rien smejati se pri vsaki stvari, brez (pravega) razloga
    propos pluriel injurieux psovanje, zmerjanje
    propos pluriel malveillants obrekovanje
    à propos! prišlo mi je na misel ...; da ne pozabim ...; kaj sem hotel reči ...; o tej stvari, o tem ...; ker ravno govorimo o tem
  • relais [rəlɛ] masculin

    1. sport štafeta; technique relé; ojačevalec; radio prenos; delo v izmenah, v turnusih, štafetno delo

    2. zemljišče, s katerega se je odtekla voda

    3. vieilli prepreganje konj, prepregališče

    relais de poste poštna postaja (za prepreganje konj)

    4. (lov) psi, ki so razmeščeni po lovišču, da nadomestijo utrujene pse

    donner le relais spustiti te pse
    relais 4 fois cent mètres štafeta 4 x 100 m
    relais-radar radarska postaja
    relais de télévision televizijski rele, posrednik
    course féminin de relais štafetni tek
    ouvrier masculin, équipe féminin de relais turnusni delavec, ekipa
    travail masculin par relais štafetno delo; delo v izmenah, v turnusih
    le coureur de relais prend, passe le témoin štafetni tekač prevzame, odda štafetno palico
    être de relais biti (ravno) prost, brez posla
    prendre le relais stopiti na mesto (de quelqu'un kake osebe)
  • rondement [rɔ̃dmɑ̃] adverbe urno, hitro; odkrito

    y aller rondement iti svojo ravno pot (k cilju)
    pnrler rondement odkrito govoriti
  • sec, sèche [sɛk, sɛš] adjectif suh, izsušen, osušen, posušen (sadje); vel (listje); trpek (vino); krhek (kovina); kratek (udarec); mršav, suh (oseba); figuré rezek, oster; tesen; pičel; brezčuten; puhel; popoln (izguba); masculin suhost, suhota; agronomie suha krma; mršav človek; féminin, familier cigareta

    tout sec (adverbe) točno, ravno; preprosto; le
    pain masculin sec suh kruh
    au pain sec ob suhem kruhu, samo ob kruhu (brez drugih jedi)
    en cinq sec (populaire) v hipu, hipoma, v trenutku
    fruit masculin sec posušen sadež, figuré pridanič
    légumes masculin pluriel secs suha zelenjava
    vin masculin sec nerezano vino
    cœur masculin sec âme féminin sèche suhoparnež
    feuilles féminin pluriel, figues féminin pluriel sèches suho listje, posušene smokve
    raisins masculin pluriel secs rozine
    mur masculin de pierres sèches zid iz kamenja brez cementa
    orage masculin sec vihar brez dežja
    pannef sèche okvara zaradi pomanjkanja bencina
    partie féminin sèche partija brez revanše in brez odločilne partije
    vins masculin pluriel secs malo sladkana, trpka vina
    aussi sec (populaire) takoj, brez odlašanja, brez obotavljanja
    avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
    boire sec piti čisto vino (brez primešane vode), pošteno ga piti
    n'avoir plus un poil de sec močno se potiti, znojiti
    avoir la dame sèche (kartanje) imeti damo brez druge karte iste barve
    être, rester sec ne moči odgovoriti
    (marine) courir à sec, à sec de toile pluti brez (razpetih) jader
    ce boxeur frappe sec ta boksar hitro in krepko udari
    être à sec (figuré) biti suh, brez cvenka
    mettre ma étang à sec izsušiti ribnik
    faire cul sec en buvant izpiti kaj na dušek
    mettre quelque chose au sec dati, spraviti kaj na suho, nevlažno mesto
    répondre sec rezko odgovoriti
    regarder quelqu'un d'un œil sec (figuré) brezčutno koga gledati
    traverser, passer un ruisseau à sec prekoračiti, iti čez potok, ne da bi si zmočili noge
  • tenir* [tənir]

    I. verbe transitif

    1. držati

    elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
    tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
    tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
    tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
    tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
    si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
    tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
    tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
    tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
    ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

    2. prenesti, upirati se (čemu)

    tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
    tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
    tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

    3. imeti

    tenir conseil posvetovati se
    tenir lieu de nadomeščati
    tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
    de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
    il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
    tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
    tenir la vérité imeti, vedeti resnico
    tenir un discours imeti govor
    mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
    un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

    4. zavzemati (prostor), vsebovati

    la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
    la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

    5. upravljati, voditi, voziti

    tenir un hôtel voditi hotel
    tenir le ménage voditi gospodinjstvo
    tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
    le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
    tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

    6. držati, spoštovati

    tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

    7.

    tenir en estime ceniti
    tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
    nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
    je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
    tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
    tenez-le pour dit! zapomnite si to!

    8.

    tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
    tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
    tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
    tiens! glej no!
    tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

    II. verbe intransitif

    1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

    mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
    je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
    (figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
    ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
    leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
    cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

    2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

    tenir bon vztrajati, dobro se držati
    il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
    je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
    tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

    3. biti v čem, iti v kaj

    nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

    4.

    tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
    il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
    elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
    je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
    si vous y tenez če vam je kaj do tega
    j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
    il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
    qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
    leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

    5.

    tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
    il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
    il a de qui tenir ima po kom biti tak
    cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
    en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

    III. se tenir

    1.

    se tenir à quelque chose držati se za kaj
    tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

    2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

    se tenir debout pokonci biti, stati
    tiens-toi droit! ravno se drži!
    se tenir tranquille biti miren
    se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
    une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
    se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
    il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

    3. biti, nahajati se; vršiti se

    se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
    la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

    4.

    ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
    il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

    5.

    s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
    tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
    je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

    6. držati eden drugega

    se tenir par la main držati se za roko
    dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj
  • titre [titrə] masculin naslov, častni naslov; naslovna stran (v knjigi); napis, nadpis; označba poklica; naziv, svojstvo, lastnost; juridique pravni naslov, pravica do česa; upravičenost; commerce izkaz, list(ina), spričevalo; chimie titer; delež zlata ali srebra v zlitini; pluriel vrednostni papirji; efekti, blago, kosi

    à titre de (v svojstvu) kot
    à titre d'héritier, de comptable kot dedič, kot računovodja
    à bon titre z vso pravico
    à juste titre čisto upravičeno; z vso pravico
    à plus d'un titre v večkot enem pogledu, oziru
    à ce titre zaradi tega
    au même titre z isto pravico, enako, ravno tako
    à quelque titre que ce soit iz katerega koli razloga
    à titre d'acompte kot naplačilo
    à titre bénévole prostovoljno
    à titre définitif (za) stalno
    à titre d'essai kot poskus, poskusno
    à titre exceptionnel izjemno, izjemoma
    à titre d'exemple kot primer, za primer
    à titre gracieux, gratuit brezplačno, gratis
    à titre d'indemnité kot odškodnina
    à titre d'information za informacijo, na znanje
    à titre individuel posamezno, poedino
    à titre d'office uradno
    à titre onéreux proti plačilu, za plačilo
    à titre de prêt kot posojilo
    à titre provisoire začasno, provizorno
    à titre de réciprocité reciprocitetno, obojestransko, vzajemno
    titre sur cinq colonnes à la une naslov čez pet stolpcev na prvi strani
    titres pluriel universitaires, de noblesse vseučiliški, plemiški nazivi, naslovi
    titre de créance zadolžnica
    titre d'obligation obligacija, obveznica
    titre de permission dopustnica (listina)
    titres pluriel de transport prevozni dokumenti
    marché masculin des titres trg(ovanje) z vrednostnimi papirji
    professeur masculin en titre titularni, redni profesor
    remporter le titre dans un championnat doseči naslov prvaka v prvenstvenem tekmovanju